Hojka Berlič
Močnejši veter je pred nekaj dnevi na kar dveh koncih odkril dotrajano streho ptujskega mestnega stolpa. Popustili naj bi zarjaveli spoji na pločevini, kosi strehe pa so v središču starega mestnega jedra obviseli 40 metrov nad tlemi. Kot pojasnjuje pater Andrej Feguš iz Nadžupnije Ptuj - sveti Jurij, ki je lastnik stolpa, so ukrepali nemudoma, ko so opazili luknje v kritini, na dogajanje pa so jih opozorili tudi meščani. Območje okrog stolpa so zaprli za pešce. Uspelo pa jim je tudi že pridobiti dvigalo, zato danes začenjajo najnujnejša popravila, da kosi pločevine ne bodo več ogrožali ljudi.
Neuspešni na razpisu
A to je le začasna rešitev. Na župniji se nujnosti obnove strehe, stare okoli 100 let, zavedajo že dlje. Pa tudi tega, poudarja Feguš, da so lastniki stolpa in so zato zanj dolžni skrbeti. A sami bi lahko zagotovili le približno polovico od četrt milijona evrov, kolikor bi po predračunih stala obnova. Ker gre vendarle za pomembno stavbo ptujskega starega mestnega jedra, ki je spomeniško zaščitena, so se v upanju, da bodo dobili vsaj del potrebnega denarja, v začetku leta prijavili na razpis ministrstva za kulturo. Na razpisu niso bili uspešni, med drugim tudi zaradi njim nerazumljive strokovne ocene komisije, ki je stolpu pri kriteriju ogroženosti spomenika namenila le tri točke od petih mogočih.
Parkiranje uničuje muzej
Na ptujski občini poleg zagotovitve varnosti za mimoidoče in možnosti pridobivanja evropskih sredstev, pri čemer bo še vedno potreben velik vložek občine ali zasebnega investitorja, pri problematiki mestnega stolpa opozarjajo še na eno perečo težavo. Na voznike, ki avtomobile parkirajo v bližini stolpa. "Verjetno se nihče od njih ne zaveda, da parkira v prvem slovenskem muzeju na prostem - Povodnovem muzeju." Izpušni plini uničujejo rimske spomenike, ki jih je leta 1830 kurat Simon Povoden dal vgraditi v zidove stolpa. Avtomobili pa turistom tudi onemogočajo ogled muzeja.
Morda cenejša rešitev
Pri prenovi strehe ptujskega stolpa gre večji del visokih stroškov obnove pravzaprav na račun gradbenega odra, ki ga je treba postaviti do vrha stolpa. Na občini pa naj bi nedavno našli podjetnika, ki bi morda lahko ponudil cenejšo možnost za obnovo strehe. Streho naj bi namreč odrezal, na tleh obnovil in jo nato z dvigalom ponovno namestil. To možnost naj bi župniji v kratkem na skupnem sestanku predstavili.
Občina bi lahko kandidirala za evropska sredstva le ob sklenitvi najemne pogodbe
