Davno tega so bile buče najprej pomemben vir hrane Indijancev, ker so jim pomagale preživeti dolgo, mrzlo zimo. In kasneje so se na mizi pogosto znašle tudi pri novih priseljencih. Na našo celino pa naj bi jo, kot veliko drugih poljščin, prinesel Kolumb.
V ljudski medicini so zdravilne značilnosti buč poznali že od nekdaj. Ob dolgi vrsti bolezni in težav so znane tudi kot diuretik. Ker so nasitne in imajo malo kalorij, so mnogokrat priporočeno živilo različnih diet. Idealne so za tiste, ki jih mučijo bolezni želodca in črevesja, izboljšujejo kakovost semenske tekočine, krepijo imunski sistem, preprečujejo diabetično nefropatijo in uravnovešajo hormone. Kot maska za obraz so odlične za problematično kožo. Najnovejše raziskave celo kažejo, da jo hkrati negujejo in ščitijo pred rakom.
Kulinarična specialiteta
Barva buče nakazuje na bogat izvor močnega antioksidanta beta karotena, ki ščiti organizem pred prostimi radikali, krepi imunski sistem in preprečuje razvoj malignih tumorjev. Prav tako vsebuje še mnogo vitaminov, folno kislino, minerale in železo. Mnogokrat jih gojijo zgolj zaradi semen, iz katerih iztisnejo pravo kulinarično specialiteto – bučno olje, eno najbolj hranljivih vrst, saj je odličen izvor esencialnih maščobnih kislin, antioksidantov, vitaminov in sterolov. In če je še pred nekaj leti veljalo za tipično slovensko začimbo, uporabno samo za solate, se zanj začenjajo zanimati kuharji najboljših restavracij po svetu. Tudi takšnih, okronanih z Michelinovimi zvezdicami. Tako je danes bučno olje dodatek v različnih svetovno znanih kulinaričnih kreacijah.
Zdravilni učinki semen
Ker ne dražijo sluznice, niso strupena in nimajo stranskih učinkov, se semena buče lahko uporabljajo kot zdravilo za izločanje črevesnih parazitov. Največji učinek bodo imela, če jih olupimo tik pred uporabo, trdo lupino pa zavržemo. Sivo zelena ovojnica, ki je pod njo, je polna zdravilnih snovi. Ker pa imajo veliko kalorij, je priporočljivo, da jih zaužijete največ do 300 gramov na dan. Bučna semena so bogata s kvalitetnimi proteini in maščobami, hkrati pa vsebujejo aminokisline, triptofan, glutamat, vitamina E in B, baker, mangan, kalij, železo, cink in selen.
Za boljse razpolozenje, regeneracijo in zdravo prostato
Dokazano je, da buče in bučna semena pomagajo pri povečani prostati, zato imajo v Bolgariji, Romuniji, Ukrajini in Turčiji nizko stopnjo te bolezni, saj so buče sestavni del njihovih jedilnikov. Semena so bogata tudi z aminokislino triptofan, pomembno za izdelavo serotonina, hormona sreče. Pest bučnih semen je tako dovolj, da se vaše razpoloženje izboljša. Skodelica kuhane buče pa vsebuje še več kalija kot banane. Kalij telesu zagotavlja gorivo, povrne ravnotežje elektrolitov in pomaga mišicam, da kar najbolje funkcionirajo.
Mehiška bučna omaka
Sestavine
2 celi pekoči papriki
2 žlički semen posušene kumine
2 skodelici surovih bučnih semen
4 veliki paradižniki
1 bela čebula
5 strokov česna
4 mlade čebule
3 čili
2 žlički posušenega origana
majhna pest koriandra
sol in poper
Priprava
Pekoči papriki popražite, ugasnite ogenj, zalijte s skodelico vrele vode in pustite približno 15 minut. Nato prepražite semena kumine (2‒3 minute) in jih odstavite. Enako popražite bučna semena (približno 5 minut) in jih pustite, da se ohladijo. Posebej prepražite še čili, mlado čebulo, česen in paradižnik. Ko se sestavine zmehčajo in nekoliko porjavijo, so pripravljene. Vse skupaj zmešajte s skodelico vode, v kateri se je kuhala paprika, po potrebi lahko vodo še dodate, posolite in popoprajte. Omako postrezite z rižem ali kakšno zelenjavno jedjo.
