S to mislijo je generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal otvorila letošnji 23. Okoljski dan gospodarstva, ki je kot nalašč potekal na Bledu.
Okolje je v segmentu trajnostnega razvoja postavljeno v ospredje družbenega in političnega dogajanja, ne samo v Sloveniji ampak tudi v EU. To že odraža tudi izjemno obsežna, kompleksna in zahtevna okoljska zakonodaja, ki bo imela velike vplive tudi na slovensko gospodarstvo. Poseben pomen je dobila z Evropskim zelenim dogovorom, s katerim je okoljska politika postala središče oblikovanja tudi drugih politik in strategij, ki pa jim morajo države v veliki meri natančno slediti.
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je v uvodu dodatno pojasnila, da je »okolje ne glede na postulate trajnosti že zaradi obsežnosti zakonodaje, ki se sprejema na ravni EU, ter zahteve zelenega prehoda, kjer je ponovno poudarjen okoljski del, najzahtevnejši in najobsežnejši del trajnostnega poslovanja in tudi trajnostnega poročanja velikih družb.« Tu se z izjemnimi izzivi soočajo predvsem energetsko intenzivna podjejta, zlasti proizvodnja materialov. Tudi evropska industrijska politika se zaveda, da Evropa ne more brez energetsko intenzivnih panog, kot so jeklarska, kemijska, cementna in druge industrije, saj te oskrbujejo več ključnih vrednostnih verig. »Razogljičenje in modernizacija tega sektorja sta bistvenega pomena za samozadostnost Evropske unije, ki je danes vse preveč odvisna od uvoza strateških surovin in strateških materialov iz tretjih držav,« je še dodala.
Pravila v Sloveniji žal že odstopajo od EU zakonodaje
Direktorica službe za okolje, podnebje in energijo na Gospodarski zbornici Slovenije, Antonija Božič Cerar je na dogodku predstavila najnovejše spremembe direktive o industrijskih emisijah iz aprila 2024, ki do leta 2050 predvsem od industrije zahteva temeljito preobrazbo. Poudarila je, da je cilj sprememb » čista, krožna in podnebno nevtralna industrija.« Ob tem je postavila vprašanje, »ali smo na pravi poti, da imamo v Sloveniji posebna pravila, ki odstopajo od EU zakonodaje in slovenska podjetja pogosto postavljajo v neenakopraven položaj napram tujim tekmecem.«
Da je vprašanje na mestu priča dejstvo, da je državni zbor nedavno sprejel novelo zakona o varstvu okolja, ki neustrezno enači različne tehnologije in na pravno sporen način posega v obstoječo direktivo o industrijskih emisijah.
Podjetja imajo resno željo po trajnostni preobrazbi, a ta terja svoj čas in na trgu dostopne tehnologije, ki to preobrazbo in zmanjšanje vplivov na okolje, tudi omogočajo. Takšne zakonodajne izjeme pa ne povzročajo gospodarske škode samo doma, ampak tudi nižajo konkurenčnost celotne industrije na mednarodnih trgih.
Podobno je menila Ana Stanič, E&ALaw, strokovnjakinja za mednarodno pravo je preko videopovezave predstavila evropske vidike novele ZVO-2A, pri čemer se je osredotočila predvsem na 18. člen, ki enači tehnološki proces med sosežigalnicami in sežigalnicami. Opozorila je, da ta sprememba ni usklajena z evropsko zakonodajo, saj so na ravni EU BAT standardi določeni za vsako industrijo ločeno in v svojem uvodnem delu tudi navajajo, da se lahko uporabljajo izključno za posamezno industrijo. Vsa ta pravila glede industrijskih emisij so urejena na ravni EU, ki jih morajo države vnesti v svojo nacionalno zakonodajo, zato so BAT zaključki avtomatično del slovenskega prava in jih ni mogoče spreminjati. Stanič pravi, da sicer še ni povsem jasno, kaj bodo posledice te eksplicitne kršitve BAT zaključkov v zakonu, vendar pa bo, če bo Slovenija na njih vztrajala tudi pri implementaciji zakona, to morala obrazložiti Evropski komisiji.
