Barbara Gavez Volčjak
Mladostno napeta in sijoča koža brez gub, ogrcev in pigmentnih madežev je želja vsake ženske. V boju zanjo posežemo po najrazličnejših sredstvih, pogosto pa sploh ne pomislimo, ali ima izbrano sredstvo kakšen neželen stranski učinek. Skupaj z negovalnimi učinkovinami lahko namreč na kožo nanesemo tudi kemikalije. In ker je koža naš največji organ, te kemikalije prodrejo skoznjo in se uskladiščijo v telesu.
Zadnje čase je zato zelo čislana kozmetika, ki jo izdelovalci označujejo kot naravno, bio, ekološko. Natančne mednarodno priznane definicije, kaj je naravna kozmetika, še nimamo. V grobem velja, da je naravna tista kozmetika, ki vsebuje sestavine rastlinskega, živalskega ali mineralnega izvora, ne vsebuje snovi, ki škodujejo zdravju, in je pridelana zgolj z uporabo fizikalnih, mikrobioloških in encimskih postopkov, torej brez kemičnih sprememb. Pri izdelavi tovrstne kozmetike se kozmetična podjetja in manjši obrati opirajo na znanje o zdravilnih učinkovinah iz rastlin in njihovih izvlečkov, ki je predvsem v ljudski medicini v rabi že stoletja. Četudi pojmi naravno, bio, eko in podobni niso natančno definirani, pa velja, da v tovrstnih izdelkih ne smejo biti prisotni ogljikovodiki, silikoni in druge surovine, ki so produkt kemičnih reakcij. Naravna kozmetika ne sme vsebovati sinteznih barvil in dišav, konzervansov v obliki parabenov (medtem ko sta kot konzervansa denimo dovoljeni benzojska in sorbinska kislina) ter gensko spremenjenih sestavin. Prav tako ne sme biti preizkušena na živalih, postopek izdelave in embalaža morata biti prijazna do okolja, izdelki pa ne smejo biti obsevani z ionizirajočim sevanjem.
Osnova rastlinska maščoba
Količinsko zavzemajo največji delež sestavin olje, maščoba in vosek, na primer arganovo, oljčno ali sojino olje, kakavovo ali karitejevo maslo. Dodana so jim eterična olja, izvlečki zelišč ali cvetov ter naravne arome.
Arganovo olje
Pridobivajo ga iz drevesa arganija, ki raste samo v jugozahodnem Maroku. Maroška vlada zelo spodbuja gojenje in tradicionalno, ročno pridelavo olja iz semen arganije, saj s tem ohranja tudi kulturo berberskih ljudstev. Ta že od nekdaj uporabljajo olje iz nepraženih semen za zdravljenje kožnih bolezni ter nego kože in las. Vlažilne in protivnetne lastnosti pomirjajo luskasto, izsušeno in razdraženo kožo. Arganovo olje naj bi koristilo v boju proti aknam, prhljaju in opeklinam pa tudi pri revmi.
Oljčno olje
Oljčno olje pridobivajo s stiskanjem plodu in koščice oljke, najbolj učinkovito pa je tako v kuhinji kot v kopalnici hladno stisnjeno, z oznako extra vergine. Že v antiki so oljčno olje uvrščali zelo visoko na lestvici pridelkov, koristnih za nego kože, saj so ga postavljali ob bok oslovskemu mleku, najbolj cenjenemu lepotilnemu sredstvu tistega časa. Oljčno olje so uporabljali zunanje kot zdravilo za razne kožne bolezni, uživali pa so ga kot naravno sredstvo proti vnetjem.
Sojino olje
Čeprav se olje, iztisnjeno iz sojinih zrn, najpogosteje uporablja v prehrani, je našlo pot tudi v kozmetične izdelke. Maščobne kisline iz sojinega olja so koristne kot podlaga za rastlinske sestavine in vitamine, topne v maščobi. Sojino olje je tudi pogosta sestavina olja za kopanje in negovalnih krem. V sredstvih proti mrčesu ga uporabljajo, ker lahko z njim podaljšajo čas delovanja eteričnih olj, na primer olja geranije.
Karitejevo maslo
Shea butter, kakor ga imenujejo v angleščini, ali karitejevo maslo iztisnejo iz oreha istoimenskega drevesa, ki raste v tropski Afriki. Negovalni učinki za kožo in lase so bili bojda znani že v starem Egiptu, še danes pa ga v glavnem uporabljajo v kozmetični industriji, le redko z njim nadomestijo kakavovo maslo v čokoladi. Ima predvsem vlažilen učinek, zato je najpogosteje sestavina glosa za ustnice, vlažilnih krem in balzamov za lase.
Kakavovo maslo
Maščoba, ki jo iztisnejo iz praženih zrn kakavovca, se ne uporablja le za izdelavo čokolade, temveč tudi v proizvodih za nego telesa. Stopi se že pri telesni temperaturi in se dobro vpije v kožo ter jo zmehča, zato jo dodajajo sredstvom za kopanje, losjonom, glosom in balzamom. Posebno učinkovito naj bi bilo kakavovo maslo proti suhi in razpokani koži ter gubam okoli ust in oči. Redno mazanje pa lahko prepreči tudi nosečniške strije.
Dodatki za razvajanje
Med naravno kozmetiko najdemo tudi izdelke z bolj nevsakdanjimi sestavinami, kot so na primer sol, peloidi, čebelji vosek. Podrobneje si bomo ogledali njihovo delovanje.
Sol
S soljo si lahko naredimo piling in odstranimo odmrle celice povrhnjice. Tako postane koža mehkejša in bolj voljna, spodbudimo tudi prekrvitev. S soljo, zmešano s sodo bikarbono, si lahko čistimo zobe in jih obenem še belimo. Vzemite žličko soli, jo povaljajte s kozarcem ali skodelico, dodajte dve žlički sode in nekaj vode ter mešanico nanesite na ščetko. Kopel s soljo pa učinkovito prežene utrujenost in nam povrne energijo.
Peloidi
Peloidi so naravni produkti, sestavljeni iz mešanice mineralne, morske ali jezerske vode z organskimi ali anorganskimi snovmi, ki so nastale z geološkimi ali biološkimi procesi. Najpogosteje se uporabljajo v medicinske namene, kot blatne obloge proti revmi in podobnim težavam, možne pa so tudi peloidne maske za obraz. Kožo revitalizirajo, ker jo napnejo in globinsko navlažijo. Zmanjšajo gube in upočasnijo nastanek novih.
Čebelji vosek
V kozmetiki se čebelji vosek uporablja kot sestavina krem, mil, depilacijskih krem, balzamov za ustnice. Na koži ustvarja zaščitno plast in tako poveča odpornost proti dražilnim zunanjim dejavnikom, obenem pa koži še vedno omogoča dihanje. Ima protivnetne, protivirusne in protibakterijske lastnosti in zaradi tega pomaga zdraviti manjša vnetja na koži.
