V bolnišnici v Tel Avivu je minulo noč pri 94 letih umrl Uri Avneri, izraelski novinar in mirovni aktivist, ki si je prizadeval za mir s Palestinci. Avneri je bil za mnoge srce izraelskega mirovnega gibanja. Bil je eden izmed prvih Izraelcev, ki se je sešel s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom, in sicer leta 1982, sredi libanonske vojne. Avneri, ki je umrl po kapi, ki ga je zadela v začetku meseca, ni nikoli izgubil upanja, da je mogoče skleniti mirovni sporazum s Palestinci.
Rodil se je septembra 1923 v nemškem Beckumu kot Helmut Ostermann. Skupaj z družino je na begu pred nacisti v takratno britansko mandatno Palestino pobegnil, ko mu je bilo 10 let, navaja francoska tiskovna agencija AFP. Leta 1950 je ustanovil neodvisni tednik Haolam Hazeh, katerega urednik je bil 40 let. Od leta 1965 do leta 1974 je bil poslanec kneseta, za poslanca je bil nato znova izvoljen leta 1979, a je po dveh letih odstopil.
Za ustanovitev palestinske države, ki bi obstajala ob Izraelu, kot poti do miru, se je Avneri zavzemal vse od konca prve arabsko-izraelske vojne, ki se je začela leta 1948. Julija 1982 je sprožil val jeze in ogorčenja, ko se je kot eden prvih Izraelcev sešel s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom v Bejrutu, ki ga je tedaj oblegala izraelska vojska.
Avneri je pred desetletjem za nemško tiskovno agencijo dpa povedal, da si želi spremeniti "genski zapis sionističnega gibanja" in "zavesti ljudi v njenih globinah". "Temelj za vsakršen mir, ki si ga je sploh mogoče zamisliti, je preoblikovanje Zahodnega brega in vzhodnega Jeruzalema ter Gaze v palestinsko državo," pa je za dpa povedal pet let kasneje.
"Ostajam optimističen, saj sem prepričan v zmožnost izraelskega naroda, da spremeni smer," je za AFP povedal leta 2011, kljub v zadnjih letih vse slabšim obetom za mir na Bližnjem vzhodu. Zaradi svojih stališč je Avneri užival ugled v mednarodni skupnosti, doma pa so ga številni na desnici označevali za izdajalca sionističnega gibanja. Preden je postal ugleden mirovni aktivist, je bil vojak in celo pripadnik desne paravojaške milice Irgun, ki se je pred nastankom Izraela borila tako proti Arabcem kot proti britanski vojski. Tega ni sicer nikoli obžaloval, saj se je, kot je dejal sam, boril za svobodo svojega naroda izpod oblasti britanskih okupatorjev. "Iz enakih razlogov sem bil vedno mnenja, da imajo Palestinci pravico do svoje neodvisnosti in svobode," je dodal.
Avneri je bil plodovit pisec, spisal je tudi več kot 10 knjig, med njimi avtobiografijo iz leta 2014 z naslovom Optimističen. Prispevke je objavljal tudi v slovenskih časnikih, še letos je bil Gostujoče pero v Delu. V slovenščini je leta 1971 izšlo njegovo delo Izrael brez sionistov: zagovor nove zamisli države.
Med prvimi, ki so se poklonili Avneriju, je bila danes nekdanja izraelska zunanja ministrica Cipi Livni, sedaj opozicijska političarka, ki ga je opisala kot "prelomnega". Arabsko-izraelski poslanec Ajman Odeh ga je označil za "dragega človeka, ki je svoje življenje posvetil miru".
