Denis Živčec
Simon Vadnjal - Nisi sam
Simpatičen popinovec se je na Emo prijavil s skladbo, ki bi lahko postala himna ŠKL, uporabna tudi v primeru, če bi Maribor kdaj spet (ne)gostil Univerzijado. Osebno motivacijskih komadov ne prenesem, mi je pa všeč naraščajoča štimunga, dramaturško v teh nekaj sekundah doživimo pravo vožnjo z vlakom smrti. Želel bi si slišati več. Zagotovo skladba, ki bi se jo dalo odrsko dobro postaviti, z veliko bliska, vetra in ostale drame. Sicer si bolj ob njej predstavljam zabijanje košev kot pa deljenje dvanajstic. Dober poskus, Simon, a komadu manjka nekaj X faktorja. Preveč v duhu žurov Z glavo na zabavo. Darja, Edi, nazaj k vama ...
Saška - Še kar lovim tvoj nasmeh
... in še kar nekaj časa ga boš lovila. Dejal sem na Emi Freš in ponavljam zdaj: Saška je čudovita mlada pevka, ampak ta komad nima evrovizijske karizme. Popevkarska lajna, ki bi na Melodijah morja in sonca najbrž prinesla nagrado za debitantko leta. Je pa očitno všeč glasujočim gledalcem, zato bo najbrž visoko uvrščena. Nekaj bo k temu prispevalo tudi dejstvo, da smo jo nekajkrat že slišali v celoti. Rotterdam? Kolikor poznam evropske evrovizijske poslušalce, bodo med to skladbo skočili napudrati nos in preveriti svoj profil na Grindrju.
{embed_youtube}https://youtu.be/E89e_F-s-g0{/embed_youtube}
Gaja Prestor - Verjamem vase
Dobra priložnost, da Gaja pokaže, da je lahko uspešna tudi izven Instagrama. Karizmatičen glas, obetaven začetek, refren me potem sicer malce spusti. Nečesa je premalo. Živce mi žre, da gre za še en motivacijski komad. Kaj je to? Festival Smiljana Morija? Motivacijska delavnica s Sašo Einsiedler? Kje so čustva, kje je iskrenost, kje so mravljinci? Spravite me do mravljincev. Do solz. Zame sicer eden od treh najbolj obetavnih komadov Eme 2020, ampak prav zares pod kožo mi (še) ni šel. Čakam na živi nastop.
{instagram}https://www.instagram.com/p/B5vP9WipLKA/{/instagram}
Ana Soklič - Voda
Nekaj magičnega je na Ani. Vedno je bilo. In nikoli ni počela stvari na prvo žogo. Kar sicer odpre nekaj vprašanj o evrovizijskosti njene glasbe, ampak razmišljanja o tem, kaj je evrovizijsko, se je tako ali tako počasi treba otresti. Tako temne, težke in dramatične balade smo na Evroviziji že slišali. Albanci so doktorirali iz tega, kako ljudi navdušiti z malo teksta, netipičnimi ženskimi glasovi in teme polnimi refreni, ki so tako nenavadni, da ostanejo v tebi. Kot svinec. Na podlagi izseka ne znam oceniti, ali me bo pesem resnično ganila ali zgolj zdolgočasila do nezavesti. Jasno je pa nekaj: Ana bo na Emi izjemna in povsem drugačna od drugih. In vsaj žirije znajo to ceniti.
