Voditelji članic EU so peti dan maratonskih pogajanj danes v Bruslju dosegli dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19, ki vključuje prihodnji sedemletni proračun unije v vrednosti 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov. "Dogovor!" je tvitnil predsednik Evropskega sveta Charles Michel.
{twitter}https://twitter.com/eucopresident/status/1285417032561852418{/twitter}
"Uspelo nam je," pa je tvitnil premier Janez Janša.
{twitter}https://twitter.com/JJansaSDS/status/1285417563636236288{/twitter}
Končni dogovor sicer ohranja krovni obseg sklada za okrevanje pri prvotno predlaganih 750 milijardah evrov, so pa članice v težavnih pogajanjih občutno zmanjšale obseg nepovratnih sredstev s 500 na 390 milijard, delež za posojila pa so zvišale z 250 na 360 milijard.
Janša: Z vrha EU odhajamo zadovoljni, Slovenija ostaja neto prejemnica
Z vrha EU odhajamo zadovoljni, Slovenija lahko iz celotnega svežnja za obnovo Evrope po pandemiji covida-19 računa na 10,5 milijarde evrov, je po koncu maratonskih pogajanj v Bruslju ocenil premier Janez Janša. Slovenija ostaja neto prejemnica iz evropskega proračuna, je poudaril.
Slovenija po premierjevih besedah vsebino dogovora o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19, ki vključuje evropski proračun za obdobje 2021-2027 v vrednosti 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov, pozdravlja kot velik dosežek in robusten odgovor na koronsko krizo.
{twitter}https://twitter.com/JJansaSDS/status/1285440203293941760{/twitter}
Ta dogovor vliva po Janševem prepričanju tudi več optimizma pred jesenjo ob bojazni, kaj bo z nadaljevanjem epidemiološkega vala. "Človek je po izbruhu pandemije včasih že malo obupal nad EU. Vsi smo veseli, da so prišli tudi svetli trenutki. Ta dogovor je zagotovo eden svetlih trenutkov," je poudaril.
Slovenija lahko v prihodnjih sedmih letih iz celotnega svežnja računa na 10,5 milijarde evrov, od tega na 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev, je povedal Janša. V pogajanjih je uresničila ključen strateški cilj - dosežen je ambiciozen dogovor, ki je pomemben s finančnega in psihološkega vidika, ter dosegla vse bistvene pogajalske cilje, je še izpostavil.
V prihodnjih sedmih letih naj bi Slovenija po ocenah v okviru svoje nacionalne ovojnice prejela 2,9 milijarde evrov na področju kohezijske politike in 1,6 milijarde evrov sredstev v okviru skupne kmetijske politike.
Premier izpostavlja še zlasti to, da je Slovenija v končnici pogajanj uspela iztržiti še dodatnih 350 milijonov evrov za razvitejšo od svojih dveh kohezijskih regij, Zahodno Slovenijo, ki se je zaradi svoje razvitosti soočala z občutnim padcem kohezijskih sredstev.
S tem je Slovenija uspela zadržati primerljiv obseg sredstev, ki ga je na področju kohezijske politike prejemala v obdobju 2014-2020. Kohezijska regija Vzhodna Slovenija bo po novem upravičena do trinajst odstotkov več sredstev, kot jih prejema v obstoječem finančnem obdobju.
Merklova in Macron pozdravila dogovor vrha EU
Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron sta pozdravila dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19. EU je pokazala odločnost, je dejala Merklova po maratonskih pogajanjih in priznala: "Ni bilo lahko". Po Macronovih besedah pa je bil dosežen "zgodovinski dogovor".
Merklova je na skupni novinarski konferenci z Macronom po vrhu v Bruslju, ki se je začel v petek zjutraj, izrazila olajšanje. EU je pokazala odločnost, to je dober signal, je dejala nemška kanclerka. Ni bilo lahko, a kar na koncu šteje, je, da smo dosegli dogovor, je dejala Merklova.
Proračun je usmerjen v prihodnost Evrope, je poudarila nemška kanclerka. Pomembno je tudi dejstvo, da lahko notranji trg še naprej deluje v eni najresnejših kriz v EU. V nadaljevanju pa pričakuje "zelo težka pogajanja" z Evropskim parlamentom.
"Sklepi so resnično zgodovinski," pa je dejal Macron, ki je dogovor prav tako označil za velik dosežek. Že pred tem je dogovor na Twitterju pospremil s zapisom: "Zgodovinski dan za Evropo".
"Ne glede na to, da smo izčrpani, vemo, da je to zgodovinski trenutek za Evropo," pa je dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki se je Michelu in nemški kanclerki Angeli Merkel zahvalila za njun trud pri vodenju zahtevnih pogajanj. Dogovor je dokaz, da Evropa zmore ukrepati, je poudarila.
