To potrjujejo podatki raziskav, ki kažejo, da intenzivno zdravljenje previsoke glukoze takoj po diagnozi močno zmanjša tveganje za srčno-žilne in ledvične zaplete zaradi same bolezni v naslednjih desetih letih.
»Sladkorne bolezni morda ne čutiš in ne vidiš, ubije pa te lahko,« je opozorila Mateja Malnar Štembal na okrogli mizi ob letošnjem ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni (14. november), ki jo je pod geslom »NAJ BO SL ADKOR ČIM PREJ POD NADZOROM!« pripravila Zveze društev diabetikov Slovenije.
Moj sladkor je moja odgovornost
Večina oseb s sladkorno boleznijo že takoj, ko se zjutraj prebudi, preveri vrednost glukoze v krvi, tudi Mateja Malnar Štembal, ki že tri leta živi z diagnozo sladkorna bolezen tipa 1. Njena vrednost kar precej niha, tudi danes zjutraj ji je, ko je gledala košarkarsko tekmo in navijala za Luka Dončića. »Sladkor mi denimo poviša prhanje z vročo vodo, pade pa mi, če plavam ali pospravljam. O svojem sladkorju nenehno razmišljam, tako da sem že rekla, da je moj moto pesem Willieja Nelsona You are always on my mind (Vedno si v mojih mislih). To je moja odgovornost, moram vedeti, kaj bom počela, da vem, koliko inzulina moram pred aktivnostjo dodati in tako ohraniti sladkor v varnem območju.« Takšen je vsakdan osebe s sladkorno boleznijo, ki mora predvideti vsak trenutek svojega življenja ter se vsako sekundo odločati o posledicah svoje dejavnosti in vedenja. A Malnar Štembalova je dokaz, da lahko s sladkorno boleznijo živiš polno življenje. Kot pravi sama, je pomembno, da se ne omejuješ, česa ne smeš in kaj ni dobro zate, temveč da se spodbujaš k temu, kar lahko in je dobro zate, da torej poskrbiš za dovolj gibanja in paziš na uravnoteženo prehrano. »Moje najboljše in najljubše zdravilo je moj pes,« je še dodala Malnar Štembalova, »zlati prinašalec, ki me vedno spravi v gibanje, me posluša in je moj najboljši terapevt.«
Nujno je ukrepati takoj, ob infarktu ali demenci je prepozno
Tako oseba s sladkorno boleznijo tipa 1 (ko se inzulin ne izloča) kot tipa 2 (ko trebušna slinavka še izloča inzulin, a ga je premalo) mora ves čas spremljati in nadzorovati svojo glukozo v krvi, da tako ustavi oziroma upočasni nastanek zapletov na živčevju, srčno-žilnem sistemu, ledvicah in očeh. »Na vse to je treba misliti že od dneva 0, torej od diagnoze, saj so ob odkritju sladkorne bolezni tipa 2 zapleti pogosto že prisotni,« je izpostavil doc. dr. Aleš Skvarča, specialist internist diabetolog z Oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove v UKC Ljubljana. »Pri tipu 2 imamo na voljo veliko več ukrepov, farmakoloških in tudi nefarmakoloških, da lahko optimiziramo delovanje lastnega inzulina. Ker se procesi v telesu navadno začnejo že pred diagnozo, moramo biti na to pozorni. Ko so zapleti že prisotni, jih je tudi veliko težje zdraviti,« je poudaril diabetolog. Prav zato je pomembno, da se ukrepa in bolezen zdravi takoj, ko je odkrita.
Da so lahko vrednosti glukoze nevarne tudi, če so v varnem območju, a na zgornji meji, je spomnil prof. dr. Tadej Battelino, specialist pediater in predstojnik Oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove Pediatrične klinike UKC Ljubljana. »Imeti malo sladkorja ni sprejemljivo. Že pri preddiabetesu, čemur se danes reče zgodnja disglikemija, so lahko prisotni kronični zapleti in jih je treba zdraviti. Prepozno je zdraviti srčno-žilne zaplete, ko je oseba že doživela infarkt ali, še huje, demenco,« je prof. dr. Battelino s primerom spodbudil k nadzorovanju glukoze v krvi in pravočasnemu zdravljenju zapletov, še preden so ti usodni. »Danes se lahko s sodobnimi zdravili bolezen odloži, tudi za več let, pri tipu 2 pa lahko zdravila celo obrnejo tok in preprečijo bolezen.«
Da bi vsak bolje razumel svojo bolezen
Prvi stik z ljudmi, ki imajo težave z glikemijo, presnovo glukoze in z mejno bazalno glikemijo imajo zdravniki družinske medicine, ki lahko tudi takoj ukrepajo in začnejo intenzivno zdraviti. »Zdravniki družinske medicine delujemo najprej preventivno, prvi korak je zdrav življenjski slog naših bolnikov,« je delo specialistov družinske medicine opisala prof. dr. Marija Petek Šter, družinska zdravnica in predstojnica Katedre za družinsko medicino na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. »Preventivni program za srčno-žilne bolezni smo začeli že leta 2002, nadgradili pa smo ga leta 2012, ko se nam je pridružila medicinska sestra, ki skrbi za presejanje dejavnikov tveganja, ne le za srčno-žilne bolezni, ampak tudi druga stanja. Vse to smo nagradili še s centri za krepitev zdravja, kjer delujejo tudi drugi strokovnjaki, kot so klinični dietetiki, klinični psihologi, fizioterapevti itn.« Osebam s sladkorno boleznijo lahko ponudijo številne nasvete za zdrav življenjski slog, edukacijo in opolnomočenje. »Želeli bi si in delamo za to, da bi vsi naši bolniki dobro poznali svojo bolezen. Bolnik je odgovoren za svojo bolezen, a mi mu moramo dati ustrezne informacije in oporo, da bo postavljeni cilj dosegel,« je poudarila prof. dr. Petek Šterova in dodala, da timi v družinski medicini skrbijo za človeka kot celoto, z vsemi boleznimi in problemi, ki so povezani z diagnozo. Ker je sladkorna bolezen postala pomemben javno zdravstveni problem, diabetologi bremena ne zmorejo in večina oseb brez inzulinske terapije se zdravi na primarni ravni. Družinski zdravniki jih tudi najbolje poznajo, zato lahko hitro in učinkovito ukrepajo z vsemi razpoložljivimi zdravili.
Družinski zdravnik naj takoj začne z zdravljenjem
Da bi bolniki bolje razumeli svojo bolezen in zdravljenje, si želi tudi Urška Kšela, specialistka internistka diabetologinja in predstojnica Oddelka za endokrinologijo in diabetologijo v UKC Maribor. Izpostavila je tri stvari, ki se ji zdijo pomembne: zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni in tudi zgodnje disglikemije, takojšnje ukrepanje z uvedbo nefarmakološkega in farmakološkega zdravljenja ter holistični pristop do osebe s sladkorno boleznijo. »Želeli bi si, da bi se ljudje več vključevali v preventivne programe in to sprejeli kot način zdravljenja. V Sloveniji imamo vsa sodobna zdravljenja in veliko zdravil, ki so dostopna na stroške zavarovanja. A če bolnik zdravila ne vzame, je to nepomembno,« je še dodala dr. Kšela. Še vedno pa so prisotne razlike med regijami glede obravnave oseb s sladkorno boleznijo. »V severovzhodni Sloveniji imamo manj diabetoloških timov, zato delujemo multidisciplinarno, povezujemo se z zdravniki družinske medicine, ki ne le, da odkrivajo bolnike, ampak tudi uvajajo začetno terapijo. Želimo si, da bi tudi zdravniki na primarni ravni dovolj zgodaj začeli predpisovati zdravila, da bi lahko preprečili zaplete in jih ne zdravili šele takrat, ko so ti prisotni.«
Verjemi vase!
Na dogodku je svojo zgodbo podelil nekdanji vrhunski veslač Vid Debeljak, ki že petnajst let živi s sladkorno boleznijo tipa 1 in pravi, da svojega življenja ne bi živel nič drugače, če bolezni ne bi imel. Tako kot pri športu sta tudi pri sladkorni bolezni pomembna disciplina in red. »Če bi lahko dal nasvet sebi pred 15 leti, bi si rekel: ne obupaj, verjemi vase in počni stvari, ki jih rad počneš. Tudi svoji mami bi dal nasvet, naj bolj verjame vame in mi zaupa, da se ne bi toliko obremenjevala. Vsem staršem otrok s sladkorno boleznijo svetujem, naj zaupajo svojemu otroku,« je prisrčno zaključil Debeljak, ki bo tudi sam kmalu postal oče. Dogodek je zaključil Robert Gratton, predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije, ki je nadaljeval športnikov misel. »Kot je povedal Vid, ne obupajte. Posvetujte se z zdravnikom in postavite si manjše cilje. Potem pa vztrajajte, da jih boste dosegli. Vsi bi morali več storiti sami zase in vzeti zdravje v svoje roke.«
