Zakaj prilagajanje na podnebne spremembe ni več opcija, ampak nuja?

Toda po drugi strani je videti, kot da smo v Sloveniji izredno veliko pozornosti posvetili visoko tehnološkim rešitvam zelenega prehoda, ob tem pa smo v veliki meri pozabili na drugo plat »boja« proti podnebnim spremembam, ki je prav tako nujna, in to je prilagajanje na podnebne spremembe. To je še toliko bolj zaskrbljujoče, ker imamo v Sloveniji po podatkih Evropske agencije za okolje najvišjo zabeleženo škodo na prebivalca zaradi naravnih nesreč v celotni Evropski Uniji.

Prilagajanje na podnebne spremembe je povečevanje naše odpornosti na že prisotne in še prihajajoče zaostrene podnebne razmere. To je pomembno predvsem na področju gradnje v okolju. Objekti in infrastruktura, ki jih gradimo danes, bodo ob koncu stoletja, ko bodo še v uporabi, namreč izpostavljeni drugačnim podnebnim razmeram kot danes. Povprečne temperature bodo po podatkih Agencije RS za okolje ob koncu stoletja lahko za 3 do 5 °C višje kot jih imamo danes. Visokovodni pretoki rek in hudournikov bodo po pesimističnem scenariju lahko za kar 15 % - 40 % večji od današnjih, kar pomeni, da bodo poplave v prihodnosti še obsežnejše. Ali bodo objekti in infrastruktura zdržali, če jih sedaj projektiramo na pretekle, to je stare podnebne podatke?

Tudi pri obnovi občinske infrastrukture, poškodovane v poplavah v Sloveniji avgusta 2023, se sedaj zahteva, da se izkaže, da ne bo ponovno prišlo do poškodb zaradi istega vzroka, zato se pri načrtovanju obnove teh objektov  in infrastrukture mora upoštevati vpliv podnebnih sprememb.

Za vse ostale objekte, ki se gradijo v Sloveniji in ti predstavljajo večino novih objektov, se prilagajanje na podnebne spremembe večinoma ne zahteva in posledično tudi ne upošteva pri načrtovanju. Ali potem lahko rečemo, da smo pripravljeni na spremenjene podnebne razmere, ki jih že občutimo na lastni koži?

V Marbo Okolje smo v sodelovanju z Inženirsko zbornico Slovenije zato pripravili Splošne smernice za projektiranje objektov, odpornih na podnebne spremembe. Želja IZS je, da upoštevanje podnebnih sprememb pri načrtovanju objektov ne bi bil več nadstandard za posamezne objekte, temveč bi bile vsem projektantom na voljo jasne usmeritve in navodila za načrtovanje objektov, prilagojenih na podnebne spremembe. Prav tako je pomembno, da o pomenu prilagajanja na podnebne spremembe jasno spregovorimo že na začetku projektiranja ter da se tudi investitorji in pooblaščeni inženirji in arhitekti zavedajo svoje odgovornosti, sploh pri načrtovanju novih poselitev na že ogroženih območjih.

Svoj del odgovornosti na področju prilagojenosti ob objektov in infrastrukture na nove podnebne razmere nosi tudi država, saj mora le ta dati jasna navodila, katere kriterije je treba upoštevati pri projektiranju objektov odpornih na podnebne spremembe. Že na samem začetku projektiranja objektov je treba določiti, kateri scenarij prihodnjih podnebnih sprememb se upošteva pri projektu (optimističen RCP 2.6, zmerno optimističen RCP 4.5 ali pesimističen scenarij RCP 8.5) in na katero leto ocenjujemo prilagojenost objekta na poldnevne spremembe glede na njegovo življenjsko dobo, ki je lahko 10, 20, 30, 50 ali več let. Zakaj je tukaj pomemba sistemska rešitev predpisana s strani države? Zato, da se ne bo vsak projektant ali investitor odločal po svoje, ampak da imamo jasna merila, kako se projektira objekte in infrastrukturo za vse projekte pod enakimi pogoji. Država Slovenija ne more te odločitve prepustiti projektantom in investitorjem, ker se bodo prilagojenost na podnebne spremembe projektov odvisna od finančnih sredstev investitorja. Če bomo ponovno doživeli poplave, bomo poplavljencem pomagali vsi, pa čeprav so se zavestno odločili za cenejšo, vendar manj odporno rešitev na poplave, nalive ali druge podnebne neprilike. Ker v naravnih ujmah prizadeti občani pričakujejo pomoč države, mora biti le ta modra, da se izvajajo le projekti, ki so dobro odporni na sedanje in bodoče podnebne spremembe in da odgovornost nosi tisti, ki se zavestno odloči, da gradi na poplavnem območju in ne vsi državljani ter Republika Slovenija.

Veliko lahko za svojo varnost in prilagoditev naredimo sami

Objekte je mogoče z različnimi rešitvami načrtovati tako, da bodo v prihodnosti varni pred poplavami, hudimi neurji in intenzivnimi padavinami ter da bodo poleti hladnejši. Tudi obstoječe objekte je mogoče z določenimi gradbenimi rešitvami »utrditi« tako, da so odpornejši na ekstremne vremenske razmere. Za večjo varnost je morda dovolj že manjši ukrep, kot so zunanja senčila, protipoplavna vrata, premestitev kritičnih naprav (centralna kurjava, ipd…) iz kletnih prostorov v prostore nad koto poplav.

Kako vemo, na kaj se moramo prilagoditi in kaj je potrebno pripraviti?

Analize, kot je Presoja podnebne odpornosti, ki jo izvajamo v Marbo Okolje, nam povedo, kateri vremenski vplivi so kritični na lokaciji, kjer imamo podjetje, objekte ali načrtujemo infrastrukturo. Za načrtovanje pridobimo natančnejše podatke s strani Agencije Republike za Okolje o podnebnih spremembah, ki se nato uporabijo pri dimenzioniranju. Prav ti podatki so še toliko bolj pomembni pri odločanju o nadaljnjem razvoju prostora in občinskih prostorskih načrtih, saj jih je potrebno uporabiti tudi pri posodobitvi hidrološko-hidravličnih študij in drugih analiz tveganja.

Za manjševanje emisij toplogrednih plinov bo potreben globalni konsenz in odlično bi bilo, da bi ga dosegli. Toda, kaj se bo zgodilo, če ga ne bomo? Alenka Markun, direktorica Marbo Okolje opozarja, da je prilagajanje na nove podnebne razmere nekaj, o čemer mora razmisliti vsak izmed nas, da v prihodnosti zmanjša škodo v svojem podjetju in konec koncev tudi v svojem domu.