Bosance krasi trma, ki pa lahko vodi v katastrofo

Dvaindvajsetletni Hrvat iz Ljuboškega v Hercegovini (BiH) bo še eno sezono nastopal za celjske rokometaše, pri katerih je v zadnjih dveh letih v vlogi levega zunanjega napadalca pustil globoke korenine. Potem ko je v Celje prišel še kot najstnik, mu je lanska sezona prinesla nekaj fenomenalnih predstav tako v državnem prvenstvu kot v ligi prvakov.
Tako tudi ni bilo veliko presenečenje, da si je Šarac prislužil vpoklic v hrvaško člansko reprezentanco. Prebil se je celo med potnike na evropsko prvenstvo in na Švedskem je po porazu v velikem finalu s Španci osvojil srebrno medaljo. Na ta način se je povečalo zanimanje bogatih velikih evropskih klubov in pravi čudež je, da je Hrvat ostal v Celju še tretjo sezono, čeprav bi lahko po dveh letih klub zamenjal.
Svojo tretjo sezono v Celju je mladi Hercegovec začel po posebnem programu. Ekipa je prejšnji teden dneve preživljala v divjini, v gozdovih Notranjske. Z njim smo se pogovarjali neposredno po koncu tabora. "Dobro nam je prišlo takšno druženje. Tako smo se umaknili od realnosti. V zadnjih treh dneh smo bili pomembni samo mi, dvajseterica rokometašev v divjini. Iskreno povem, da mi podobna ideja še ni padla na pamet; sam se za tako preživljanje v gozdu verjetno ne bi nikoli odločil. Bilo je novo, bilo je drugačno."
Smisel takšnega druženja je nedvomno povezovanje ekipe, vzpostavljanje vezi, ki lahko kasneje na igrišču pridejo prav.
"Večina ekipe je skupaj že dve leti in se dobro poznamo. A prišli so tudi novinci, med katerimi so bili tokrat z nami Ivić, Načinović in Mazej. Tukaj v divjini niti telefoni niso delali, tako da smo se bili res prisiljeni družiti 24 ur. Pogovarjaš se, zezaš. Dobili smo naloge, pri katerih se je bilo treba povezati. Pomembna je bila medsebojna komunikacija, porazdelitev vlog. Skozi to smo ustvarjali kemijo v ekipi in nedvomno smo po tem tednu spet na poti, da postanemo prava ekipa. Lani smo nekaj tekem dobili prav zato, ker smo bili tesno povezani, ker smo garali eden za drugega."

Trije pomembni člani lanske ekipe - Makuc, Ferlin in Silva - so odšli, nedvomno so za seboj pustili vrzel.
"Zmeraj je tako, a Celjani v novo sezono tokrat vstopamo z najmanjšimi spremembami v zadnjem obdobju. Namesto Ferlina je prišel izkušeni vratar Ivić. On ne potrebuje uigravanja. Mazej je krilo, Načinović krožni napadalec; pri igralcih na teh položajih je vključevanje v ekipo lažje."
Ker ni tekem, je nedvomno več časa za treninge, spoznavanje in učenje. Za mlado ekipo je še posebej pomembno, da ima na voljo dovolj treningov. S tega stališča koronakriza ni prinesla samo slabih stvari.
"No, vsi si že pošteno želimo tekem. S treningi smo sicer potegnili prek sezone, a saj vemo, kaj prinašajo treningi in kaj pomenijo tekme. Na tekmah se običajno pokažejo pravi obrazi igralcev. Toda najprej je treba počakati, da se sezona sploh začne. Takrat bomo dobili odgovore na dileme, ki so trenutno aktualne - ali bodo tekme sploh ostale na programu, ali bomo igrali pred praznimi tribunami."