(INTERVJU) Gorazd Škof: Počutil sem se kot bilka

Celjski rokometaši bodo jutri ob 20.45 po sedmih letih odigrali prvo tekmo osmine finala lige prvakov. Njihov nasprotnik v dvorani Zlatorog bo eden najbogatejših klubov na svetu, Paris St. Germain, tudi letos eden od favoritov za evropski prestol, ki ga že nekaj let zaman skuša osvojiti. V zadnjih petih letih je le enkrat manjkal na zaključnem turnirju četverice, a le enkrat se je uvrstil tudi v finale. Takrat je bil zraven, žal med poraženci, edini Slovenec, ki je bil doslej član slovitega francoskega kluba. To je zdaj 43-letni Gorazd Škof, ki je štiri leta (2004-2008) branil tudi barve Celja. Brežičan je kariero začel v domačem kraju, pot ga je nato vodila v Dobovo, Krško, Trebnje, Velenje, Celje, Zagreb in Koper. Nato se je preselil v Francijo, najprej v predmestje Pariza Creteil in nato še za eno sezono v tamkajšnjo prestolnico. Sledila je selitev v Nemčijo, kjer je igral za Erlangen, zadnji dve leti pa je čuvaj mreže v Ludwigshafnu, kjer bo 27. junija, po zadnjem krogu bundeslige, končal kariero. Po vrnitvi v Slovenijo se želi posvetiti delu z vratarji v katerem od slovenskih klubov.

Kako v času epidemije in novih, ostrejših ukrepov, ob tako imenovanem lockdownu, poteka šport v Nemčiji?

"V Nemčiji vrhunski šport v času lockdowna poteka nemoteno, le da ob praznih tribunah. Tudi pri nas se testirano pred vsemi tekmami, ki jih imamo v državnem prvenstvu in pokalu. Je pa ob okužbi enega igralca v izolaciji celotna ekipa. Povsem drugače je bilo v lanskem letu, ko smo ob začetku epidemije ustavili celoten šport, končni vrstni red v državnem prvenstvu je bil nato določen glede na vrstni red ob prekinitvi prvenstva."

Tudi vi ste staknili okužbo s koronavirusom in menda je niste dobro odnesli?

"Drži, kot marsikateri rokometaš sem bil tudi sam okužen z virusom. Zgodilo se takoj po novem letu, ko sem bil med prazniki še doma v Sloveniji. Najprej sem dobil zvečer vročino, okoli 37,5 stopinje Celzija, v naslednjih dneh mi je še narasla in deset dni vztrajala pri 38,5 stopinje Celzija. Ostal sem tudi brez vonja in okusa. Počutil sem se kot bilka. Takoj po pozitivnem izvidu sem obvestil svoj klub v Nemčiji, da me ne bo. Kar precej časa sem potreboval, da sem se vrnil v stari ritem. Še skoraj tri mesece po okužbi nimam pravega teka zvečer, ko se vrnem s treninga."

Epidemija kroji šport po vsem svetu. V Sloveniji bodo dovoljena tekmovanja le na najvišjem, mednarodnem nivoju, kar pomeni, da bosta v ligi prvakov lahko v četrtek igrala vaša bivša kluba, Celje in PSG.

"V mojih časih je bila postava francoskih prvakov precej drugačna kot danes. Bil sem soigralec velikih zvezdnikov, kot so brata Nikola in Luka Karabatić, Mikkel Hansen, Thierry Omeyer, Igor Vori, Daniel Narcisse in Luc Abalo, trener je bil Zvonimir Noka Serdarušić. Že tedaj smo pričakovali evropski klubski naslov, nato pa v finalu izgubili proti makedonskemu Vardarju. Od tedaj se je ekipa s 15-milijonskim letnim proračunom precej spremenila. Nov je trener Raul Gonzales, precej več je v ekipi tudi Francozov, od 'mojih' pa le še brata Karabatić in Hanssen. Vemo, da so Parižani vselej na finalnem turnirju najboljše četverice, a jim vedno tudi nekaj zmanjka do naslova. Mogoče jim bo uspelo letos, če ne, pa v bližnji prihodnosti zagotovo."

Menite, da so pivovarji sposobni presenetiti?

"Vsi vemo, da so Parižani favoriti, naloga Celjanov pa je, da igrajo sproščeno in pokažejo vso svoje znanje. So ekipa, ki napreduje in zna presenetiti. Predvsem v drugi polovici skupinskega dela te sezone lige prvakov so odigrali zelo dobro in bili kos evropskim velikanom. Podobno predstavo jim želim tokrat in na povratni tekmi čez teden dni v francoski prestolnici."

Celje že dolga leta zaradi nižjega finančnega proračuna ne more več krojiti evropskega vrha. Kako bi primerjali klub nekoč in danes?

"Nikoli ne bom pozabil štirih sezon v celjskem klubu (od leta 2004 do 2008, op. p.), neponovljivih tekem pred fantastičnimi navijači v razprodanem Zlatorogu. Žal se je situacija po odhodu legendarnega Toneta Turnška in prihodu novih ljudi spremenila. Nižati se je začel proračun, Pivovarna Laško je pristala v rokah Heinekena, ki ne vlaga več toliko. Zato imajo iz leta v leto slabšo ekipo. Obrnili so se na delo z mladimi igralci, kaj drugega jim niti ni preostalo."

Petnajst let, od leta 2001 do leta 2016, ste bili standardni član slovenske reprezentance, zadnje leto tudi udeleženec olimpijskih iger v Riu de Janeiru. Kje vidite razlog letošnjih slabših predstav najprej na svetovnem prvenstvu in nato v olimpijskih kvalifikacijah za Tokio?

"V obeh tekmovanjih sem bil razočaran tako nad igro kot nad rezultati. Ne vem, kaj je razlog, da so delovali toliko slabše kot lani. To bo morala ugotoviti stroka, ki je bila ves čas zraven. Tudi ne vem, kako bo slovo pomočnika Ljubomirja Vranješa Uroša Zormana vplivalo na prihodnje rezultate. Želim jim le, da uspešno nadaljujejo kvalifikacije za evropsko prvenstvo prihodnje leto in se tam uvrstijo vsaj do do šestega mesta."