Novi davek na motorna vozila bo v povprečju podražil avtomobile

Te dni vzbuja precej pozornosti predlog zakona o DMV, ki ga je v javno razpravo poslalo ministrstvo za finance (MF). Prav je povedati, da gre šele za osnutek, ki bo v javni razpravi do 14. februarja. Šele potem bo začel svojo zakonodajno (parlamentarno) pot, kar pomeni, da se utegne do sprejetja še (precej) spremeniti. S tem zakonom naj bi nadomestili sedanji DMV, ki je bil sprejet že davnega 1999 in nekajkrat dopolnjen oziroma noveliran.
V Sloveniji so osebni avtomobili obremenjeni z dvema oziroma tremi davki, in sicer z davkom na dodano vrednost (DDV), ki je 22-odstoten in se odmerja od osnovne cene vozila, temu pa je treba prišteti še davek na motorna vozila. Davčna stopnja je odvisna od izpusta CO2, odmerja se v odstotkih, pozna deset stopenj in je različna za bencinsko oziroma dizelsko gnana vozila – za slednja je nekaj višja. Od leta 2012 pa poznamo še dodatni davek na osebna oziroma motorna vozila (DDOV), ki mu pravimo tudi davek na luksuz. Odmerja se od gibne prostornine motorja, in sicer od 2499 kubičnih centimetrov naprej, zato se ga je prijel vzdevek davek na luksuz. Davek na motorna vozila ni slovenska iznajdba, poznajo ga tudi v nekaterih drugih evropskih državah, kar velja tudi za davek na luksuz, čeprav ga v različnih evropskih državah različno imenujejo.

EU nima enotne ureditve tega področja

Sicer pa je znano, da EU nima enotne ureditve pri obdavčitvi motornih vozil. Odločitev za sprejetje davka na luksuz je bila bolj ali manj politična, saj je bil sprejet v času najhujše gospodarske krize; uvozniki oziroma prodajalci avtomobilov trdijo, da je naredil več škode kot koristi, saj je bilo zaradi tega registracij zmogljivejših in posledično dražjih vozil še manj, kot bi jih bilo, in je tudi država dobila manj. Sicer pa drži, da v sedanjem predlogu novega DMV tega zakona ni več, kar morda pomeni, da slovenski kupci ne bodo več iskali drugih poti oziroma načinov za izognitev temu davku in bodo vsaj ti avtomobili nekaj cenejši. In zakaj novi zakon o DMV?
Tudi zaradi posledic škandala dieselgate se je Evropa že leta 2018 odločila za uvedbo novega protokola - standarda WLTP (World Harmonised Light Vehicle Test Procedure) glede vrednosti izpušnih plinov oziroma ogljikovega dioksida (CO2) kot enega najbolj škodljivih toplogrednih plinov in porabe goriva. S tem so nadomestili sedaj še deloma veljavni protokol NEDC (New European Driving Cycle), ki že precej časa ne ustreza dejanskim okoliščinam. WLTP se uveljavlja potopoma, 1. januarja 2021 pa bo povsem nadomestil NEDC razen za rabljena vozila. Ker prinaša bistveno višje vrednosti izpusta CO2 in je sedanji DMV vezan prav na to, bi se lahko obdavčitev avtomobilov ob nespremenjenem zakonu povečala celo za šestkrat (!). Zato je nastal novi oziroma ta hip šele predlog tega zakona, ki pa po mnenju avtomobilskih zastopnikov ne ponuja najboljših rešitev.
Večina avtomobilov naj bi se kljub vsemu podražila, čeprav nekaj manj, kot če bi obveljal sedanji zakon o DMV. Moti tudi predvidena obdavčitev električnih baterijskih avtomobilov, kar je povsem nerazumljivo, pa tudi ločevanje med bencinskimi in dizelskimi vozili glede na izpust CO2 v škodo slednjih, saj je znano, da so v tem pogledu dizelski motorji manj problematični od bencinskih.

Zapletena formula računanja novega DMV

Po novem DMV ne bo več vezan na vrednost vozila, temveč bo odvisen od izpustov CO2 (kot deloma doslej), moči motorja (kW/KM) in emisijskega standarda (euro 6b, 6c in 6d). Vse skupaj bo določeno v zneskih, prej je bilo v odstotkih. Načeloma naj bi novi davek izračunali nekako takole: minimalni znesek za razred izpusta CO2 + pribitek za vsak gram CO2 nad spodnjo mejo emisijskega razreda + minimalni znesek glede na moč motorja (razred) + pribitek za vsak dodatni kW nad spodnjo mejo razreda + znesek za emisijski razred. Ta hip še precej zapletena formula in prav zaradi tega dr. Slavko Ažman (Porsche Slovenija) pravi oziroma domneva, da naj bi se večina avtomobilov kljub vsemu podražila. S točnimi številkami še ne more postreči, načeloma pa naj bi se podražili za 100 do 400 evrov, odvisno od razreda.
Res precej nenavaden ali čuden pa je s sedanjega zornega kota predlog finančnega ministrstva, da naj bi bili električni baterijski avtomobili po novem obdavčeni glede na moč motorja (od 5 do 100 kW), pri čemer bo ali naj bi bila zanje uporabljena posebna lestvica. Po mnenju dr. Ažmana bi se lahko zaradi tega obdavčitev električnih baterijskih avtomobilov povečala celo do 40 odstotkov! S tem Slovenija pošilja kupcem povsem napačna sporočila in se noče zgledovati po denimo Hrvaški, Nizozemski, Avstriji, Portugalski in še kateri evropski državi, kjer imajo za ta vozila ničelno stopnjo takšnega ali drugačnega davka.