Mariborčan Gregor Žigon je, preden je postal direktor Doma pod gorco, ki je v lasti Mestne občine Maribor in Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada, bil vodja hotelirstva v Hit Alpinea Kranjska Gora, kasneje direktor Hotela Sava in Hotela Zagreb v Rogaški Slatini, imel je tudi svoje podjetje. Pred kratkim je Dom pod gorco ponovno zaprosil občino za dokapitalizacijo v obliki zemljišča. Tam bi gradili prizidek za dodatnih 68 postelj, a zanj morajo še pridobiti koncesijo. Magister socialne gerontologije trenutno bdi nad 140 stanovalci in 96 zaposlenimi.
Kakšno je trenutno stanje glede virusa v vašem domu?
"Stanje se je umirilo, nekako nam je uspelo zajeziti virus. Imeli smo nekje 56 odstotkov okuženih stanovalcev asimptomatskih in zelo malo tistih, ki so potrebovali nujno zdravstveno ali bolnišnično pomoč. Okrevanje naših stanovalcev po tej bolezni je bilo kar dobro, pri nekaterih pa so še vidni znaki utrujenosti in poslabšanja kognitivnih funkcij, nekaj stanovalcev je žal umrlo, vendar v večji meri zaradi pridruženih bolezni."
V vašem domu se je virus razširil naenkrat. Zakaj je bilo pri vas več kot 70 odstotkov vseh stanovalcev okuženih?
"Imeli smo visok delež okuženih, saj se je pri nas že na začetku pojavila okužba na več različnih mestih po domu. Smo pa tudi dolgo vzdržali brez okužbe in samo vprašanje časa je bilo, kdaj bo vdrl še k nam. Ko smo opazili, da je bila prva okužba najprej na eni etaži in nato še na drugi, smo se odločili, da testiramo vse stanovalce, tudi tiste, ki niso kazali simptomov, in zgodilo se je to, kar smo najmanj pričakovali. Bilo je večje število okuženih, za katere nismo vedeli, ker niso kazali znakov okužbe. Današnja situacija je iz dneva v dan bolj zastrašujoča, nobenemu ni uspelo popolnoma zajeziti vdora virusa, saj na to vpliva več dejavnikov, ne nazadnje tudi epidemiološka slika kraja. Ni prav, da se je nas kot druge domove na začetku statistično primerjalo z domovi s številčno več stanovalci, kar ni ekvivaletno in posledično ustvarja še slabšo klimo. V tej zdravstveni vojni ni zmagovalcev, vsi smo v nezavidljivi situaciji, in če kdaj, je zdaj še toliko bolj pomembno, da smo drug drugemu opora. Dovolite mi, da izpostavim koordinatorko Ivanko Limonšek in epidemiologinjo dr. Boženo Kotnik Kevorkijan, ki sta bili vedno več kot korektni in dosegljivi ob nemogočih urah."
Kaj je ključna napaka, da se je virus tako razmahnil po domovih za starejše?
"Virus je še vedno neznanka in to zelo zahrbtna. Ne morem čisto strokovno komentirati, lahko povem svoje laično mnenje. Testiranje s PCR-testi za vse zaposlene in starostnike v domovih bi morala postati stalnica že veliko prej in preventivno, ne šele takrat, ko gre za sum. Prve okužbe smo ugotovili povsem slučajno, saj so bile večinoma asimptomatske. In to je alarm, ki bi moral narekovati tedensko preventivno testiranje ranljivih skupin, še posebno v domovih za starejše, saj se starostniki družijo med seboj, imajo skupne aktivnosti in se ravno zaradi tega, ker nekdo ima virus, pa nima znakov, hitro razširi. Direktorji domov smo konstantno tudi v sklopu Skupnosti socialnih zavodov opozarjali, da domovi nismo arhitekturno tako grajeni, da bi lahko zagotovili ustrezne rdeče cone, opozarjali smo, da smo kadrovsko zelo podhranjeni in da za takšne primere nimamo dovolj usposobljenega kadra. Še posebej smo opozarjali, da se je treba na drugi val bolje pripraviti in da je treba poskrbeti za zunanje rdeče cone za okužene, tukaj seveda ne mislim ponujenih kontejnerjev za ta namen, ker se z njimi nisem strinjal takrat in se še vedno ne strinjam."
Zakaj rdeče cone v domovih niso ustrezne?
"Vsaka rdeča cona v domovih za starejše onemogoča normalno življenje preostalih stanovalcev, od fizioterapije, družabnega življenja in ne nazadnje tudi obiskov. Pri izolacijah so zelo pomembne čiste in nečiste poti, da se ne križajo med sabo in da virusa ne raznašamo po domu. Kar nekaj domov je moralo za rdeče cone pripraviti in preurediti prav prostore fizioterapije, skupne dnevne prostore in s takšnim ravnanjem smo omejili svobodo starostnikov. S socialnega vidika smo tukaj padli na celi črti in direktorji domov smo za takšno ravnanje hoteli ali ne bili primorani prevzemati vso odgovornost, kljub temu da smo opozarjali in nismo bili slišani. Če bi bil sprejet predlog, ki smo ga že v času prvega vala podali direktorji mariborskih domov, da bi imeli skupno zunanjo rdečo cono v Domu starostnikov Svete Agate, ki je bil takrat prazen, zagotovo ne bi bilo treba starostnikov seliti v telovadnice. Žal nismo bili uslišani oziroma se je začelo o zunanjih enotah razmišljati šele v popolnem razcvetu drugega vala, ko jih je ministrstvo dovolilo in sofinanciralo."
Zakaj vam niso mogli ali želeli prisluhnili?
"To je vprašanje za milijon dolarjev. Nasploh se premalo posluša stroko, ki dela vsakodnevno s starostniki in se dejansko srečuje z njihovimi tegobami. V osnovi pa je problem vedno, ko je treba zagotoviti denar za starostnike, da imajo dostojno starost, dostojne zdravstvene storitve, enakovredne vsem državljanom."
Kako ste se soočali s stiskami svojcev in stanovalcev ob prepovedi obiskov?
"Nikomur ni bilo lahko, še posebno zato, ker nismo več vedeli, kaj je prav in kaj ne in kako vse skupaj narediti tako, da stanovalcem omogočimo obiske, hkrati pa jih zaščitimo. Težko je vsem ugoditi, seveda pa je ves ta pritisk zunanje okolice razumljiv, zaradi strahu pred neznanim. Težko je bilo zato, ker ne veš, koliko zaposlenih bo naslednji dan v službi, in ko se zaposlenim dnevno sestavlja urnik, ko delajo neomajno po dvanajst ur dnevno v vsej zaščitni opravi, da zagotovimo dostojno zdravstveno oskrbo in hkrati ne pozabimo na socialni vidik, lahko rečem le, da so vsi naši zaposleni pravi borci in heroji z našimi stanovalci na čelu. Trenutno lahko stanovalca obišče ena oseba, ki mora nositi kirurško zaščitno masko in pri nas dobi vizir. Ob obisku sta stanovalec in svojec na varni razdalji in tudi stanovalec nosi kirurško masko."
Direktorica Doma Tezno Jasna Cajnko je zapisala, da se počuti med tnalom in nakovalom, ko poskuša ustreči vsem.
"Veste, zunanji svet, ko je vse po njihovo, ploska, ko pa se zalomi, pa čeprav nisi mogel povsem preprečiti nastalega stanja, postane žaljiv. Verjamem, da to povzroča strah, občutek nemoči in skrb za svojega najbližjega. Samo ljudje smo vendar in vse nas je doletelo. Posebej težko je bilo vodilnemu kadru, ki je dolžen obvarovati zaposlene pred žaljivimi komentarji in nerazumevanjem, da se v dani situaciji psihično ne zlomi. Ne pripisujem si posebnih zaslug, ampak direktorji smo bili v res nezavidljivem položaju. Tudi mi smo preživljali svoje stiske, osebne in skupne. Veseli me, da smo se večina direktorjev v tem težkem času še bolj zbližali, povezali in bili opora drug drugemu."
Kakšna družba smo do starostnikov in kako bi morali preživljati svojo jesen življenja?
"Starostniki so še zmeraj potisnjeni na rob družbe, trenutna situacija je to še bolj potrdila. Starostniki so ogromno naredili za to državo in se ogromno žrtvovali. Postajamo družba, ki misli, da bomo večni in nas starost, oslabelost in osamljenost ne bo nikoli doletela. Žalosten sem, da ima politika premalo posluha za starostnike, da jih veliko živi na robu preživetja, osamljeni in nekateri med njimi ne želijo v dom, da ne bi s plačilom obremenili svojih otrok. Vsak starostnik bi moral, ne glede na finančno stanje, imeti možnost izbire enoposteljne ali dvoposteljne sobe v domu starejših in da s tem finančno ne obremenjuje svojih otrok. Po plačilu socialne oskrbe bi mu moralo ostati dovolj sredstev za razvajanje, za kakšne toplice ali morje. Naša država ima srečo, da so starostniki skromni in da s svojo skromno pokojnino delajo čudeže. Še bolj me skrbi, kaj bo z bodočo generacijo starostnikov, med katere štejem tudi sebe, ki nismo vajeni take skromnosti in tako racionalnega ravnanja z denarjem."
Se bojite svoje starosti?
"Trenutno se bojim sedanjosti in s strahom zrem v prihodnost. Preveč je sovraštva, razdvajanja, egoizma in rasizma. Skrbi me, da so odsev tega ljudje, ki bi nam morali biti svetel vzgled. Komunikacija naj bi bila dostojna, brez agresije in ne v smislu, če pohodim tebe, bom vzdignil sebe. Tak način ne rešuje situacije in ne obeta nič dobrega, ampak samo kaže šibkost tistega, ki na tak način komunicira in hkrati povzroča razdvojenost in še bolj napeto situacijo, ki je že sama po sebi nezavidljiva zaradi vseh omejitev, nejasnosti in vizije za boljši jutri. Vsekakor pa se glede na današnjo situacijo upravičeno bojim starosti. Družba se zelo hitro stara, danes je že vsak peti Slovenec star nad 65 let in ta številka se bo z leti samo povečevala, mi pa nimamo prave strategije, kako in na kakšen način bomo to problematiko reševali."
Kaj je narobe z državnim sistemom skrbi za starejše?
"Zelo je pomanjkljiv, čeprav ima tudi kaj dobrega. Že kar dve desetletji čakamo Zakon o dolgotrajni oskrbi, v domovih imamo zastarele kadrovske normative, predvsem na področju zdravstva. Ni dobro, da sodimo tako pod ministrstvo za zdravje kot pod ministrstvo za delo, saj tehtnica vedno prevesi na stran zdravstva, to se vidi že v zadnjih dveh osnutkih omenjenega zakona, kjer se izgublja socialni vidik. Domovi postajamo, delno smo sicer že, nekako poceni negovalne bolnišnice z minimalnim kadrom in premalo sredstvi iz strani ZZZS. Neurejena je problematika pri mladih invalidnih osebah, tudi paliativna oskrba. Dom za starejše mora biti varovano okolje, ki sicer ne more nadomestiti doma, lahko pa pričaramo domačnost, a za to je potrebno dovolj časa in zaposlenih, da se stanovalcu posvetimo. Ljudje potrebujejo pristen stik, pogovor, pomoč pri opravilih, ne smemo dovoliti, da se pozabi ta socialni vidik. Ni samo tableta tista, ki zdravi, ampak tudi lepa beseda in pogovor."
Šele zdaj je navodilo države o obveznem testiranju vseh, ki delajo v domovih s hitrimi antigenskimi testi najmanj enkrat tedensko. Kako ste se tega lotili pri vas?
"Začeli bomo kmalu. Hitri testi so vsekakor dobrodošli, a bi jih morali uvesti veliko prej, z vsemi priporočili, kateri testi ustrezajo in seveda jasnimi navodili. Na povpraševanje so se odzvali trije ponudniki in še ti so videli v tej situaciji zgolj zaslužek. Posredovali so nam ponudbo 20 evrov na test, iz proračuna pa je namenjenih le 12 evrov. Znova moramo obremeniti lastni kader, torej diplomirane sestre, ki bodo jemale hitre teste vsem zaposlenim. Država ne bi smela dovoliti, da se cene postavljajo po lastni presoji, ampak bi morala postaviti omejitev znotraj definiranega zneska in ne dopustiti dobičkarstva, kar se na žalost ne dogaja samo pri hitrih testih, ampak tudi pri nabavi zaščitne opreme."
Koliko ste že dobili povrnjenih stroškov zaradi covida?
"Iz naslova drugega vala virusa še nič, ampak moramo dobiti čim prej, drugače ne vem, kako bomo preživeli, saj nam takšno ne sprotno plačevanje vseh nastalih stroškov povzroča likvidnostne težave. Če se bo v tej smeri nadaljevalo, ne bomo naslednji mesec imeli niti za maso plač."
Ste si čez palec že izračunali, koliko vam je dolžna država za zaščitna sredstva, za dodatke zaposlenih, pa ZZZS?
"Vsekakor čez 200.000 evrov, pa sem malo povedal. Zalagamo svoj denar, tako smo izplačali tudi 65-odstotni dodatek zaposlenim prejšnji mesec, tudi jutri bodo dodatek ob plači ponovno prejeli. Skupaj je to več kot sto tisoč evrov samo za dodatke in sto tisoč evrov smo najmanj že dali za nakup zaščitne opreme. Dodatek za delo v sivi in rdeči coni bomo izplačali šele januarja, saj nimamo dodatnih virov. Imamo srečo, da smo imeli malo rezerve, ker imamo močno tržno dejavnost, ki znaša že 23 odstotkov vseh prihodkov."
Ali bodo ti dodatni stroški zaradi covida prevaljeni v ceno oskrbe, ki jo plačajo stanovalci?
"Obljubljeno je, da bodo sredstva za povrnitev dodatkov za zaposlene poravnana iz proračuna, ne ve se še pa natančno, ali nam bodo dodeljena zadostna finančna sredstva, da bomo pokrili vse stroške zaščitne opreme. Ne smemo pa dovoliti, da to postane breme starostnikov in njihovih svojcev. Temu moramo reči ne in se glasno upreti, v prvi vrsti mi, direktorji domov."
V Domu pod gorco ste mariborsko občino ponovno zaprosili za dokapitalizacijo, ta je že peta po vrsti. Zakaj so potrebne? In nenavadno je, da so v obliki zemljišč, ki jih nato prodate.
"Odkar sem dom prevzel, sem se veliko naučil tudi o nepremičninskem trgu. Dom pod gorco je bil ustanovljen brez vsakega evra. Edini kapital, ki je bil vložen v dom, so bila zemljišča, na katerih danes stojita dom in oskrbovana stanovanja, za celotno investicijo pa so bili pri banki najeti krediti v višini 12,4 milijona evrov, kar je preveč obremenilo družbo, da bi lahko normalno poslovala. V tistem času bi morala družba poravnati mesečne kreditne obveznosti glavnice in obresti več kot 90.000 evrov mesečno, neto denarnega toka iz rednega poslovanja pa je bilo takrat nekje 55.000 evrov. Moja prva naloga je bila normaliziranje poslovanja družbe in čimprejšnja prodaja zemljišč, ki smo jih dobili iz dokapitalizacije od Mestne občine Maribor. Z zelo težko in zahtevno, a hkrati zelo uspešno prodajo večjega dela zemljišč v letu 2015 smo prvič lažje zadihali, pokrili smo celotno preneseno zgubo iz preteklih let in na podlagi te uspešne prodaje smo zmanjšali del kreditnih obveznosti in pripravili projekcije poslovanja družbe do leta 2030. Nato smo se z banko upnico uskladili, da so nam odobrili reprogram kreditov."
Zadnjega zemljišča iz dokapitalizacije ne boste prodali, pač pa boste gradili prizidek. Kako boste financirali investicijo?
"Maribor potrebuje dodatne kapacitete domske oskrbe in predvidenih je 68 mest. Nekaj jih bo namenjenih za paliativno oskrbo, nekaj za kratkotrajne začasne namestitve za rehabilitacijo po poškodbah, kar je to res pereč problem. Pri nas se čaka na dvoposteljno sobo šest do osem mesecev, za enoposteljno tri leta ali več. Vrednost investicije je okoli 3,5 milijona evrov, nekaj bo lastnih sredstev, nekaj bomo najeli kredit. Seznanjeni smo, da je naša vloga z vso dokumentacijo za koncesijo popolna, čakamo le še še na dokončno odločitev dodelitve. Po koncesijskih pogojih bi morali do konca leta 2022 sprejeti prve stanovalce."
Bližajo se prazniki. Letošnji bodo gotovo drugačni tudi v domovih starejših, saj imate običajno veliko dogodkov, živo glasbo.
"V našem domu je v običajnih okoliščinah res pestro in veliko se dogaja. Decembrski čas je pri nas bil še posebej čaroben, začeli smo z okraševanjem etaž in prebuja se praznično vzdušje. Ne glede na situacijo bomo s sodelavci pripravili lepo in čarobno božično in novoletno večerjo, ki bosta letos potekali žal brez svojcev in po etažah. Vsekakor bomo poskrbeli, da bo za vzdušje poskrbel naš harmonikar in tudi dedek Mraz bo prišel na saneh s kočijo, ki ga bodo lahko stanovalci občudovali skozi okno. Ne bo manjkalo prazničnih dobrot in ostalega pestrega animacijskega programa, da bo domače in prijetno, da bo lažje pozabiti slabo in se nadejati bolj prijaznih časov."
