1. Otrokova osnovna dejavnost čez dan je igra.
Skozi igro se otrok razvija, pridobiva izkušnje, sklepa prva prijateljstva. Dejavnosti so naravnane tako, da otroci ne čutijo pritiskov, in so prilagojene razvojni stopnji otroka. Vsekakor so za igro najprimernejša oblačila, ki niso pretesna ali prevelika. Najudobnejše so hlače z elastiko v pasu - trenirke, pajkice - ali krila z elastiko, bombažni bodiji in majice.
Čevlji naj bodo primerne velikosti, torej ne premajhni ne preveliki, da bi otroku povzročali težave pri hoji. Sem zagovornica mehkih, udobnih copatov, ki so čim bolj podobni bosi nogi. Sicer ne spada k oblačilom, pa se mi vseeno zdi pomembno: otrok naj v vrtec ne nosi nakita.
2. S seboj naj imajo rezervna oblačila.
Starši na spoznavnem srečanju pred novim vrtčevskim letom običajno od vzgojiteljev izvedo, kaj otrok v vrtcu potrebuje. Sem spadajo tudi rezervna oblačila, če se otrok v vrtcu polula, polije ali spoti. Starši večinoma skrbno nastavijo rezervo v garderobne omarice ali nahrbtnike, tako da vzgojitelji otroke brez težav preoblečemo, če se pojavi potreba.
3. Otroke v vrtcu navajamo na samostojnost.
Pomembno se mi zdi, da so obutev in oblačila na začetku takšni, da jih lahko otrok sam obuva in sezuva oziroma oblači (brez vezalk, gumbov). V veliki večini otroci tudi pokažejo željo po samostojnem oblačenju in obuvanju. Kadar imajo otroci na oblačilih ali obutvi zadrgo ali gumbe, jim vzgojitelji, če tega sami še niso sposobni, seveda pomagamo.
Navajamo jih tudi na skrb za svoja oblačila, da jih pospravijo na svoj prostor v garderobi, prav tako copate in čevlje.
4. Otroci se začnejo sami oblačiti in slačiti že v prvem starostnem obdobju.
Velikokrat slišimo "jaz bom" in "sam znam". Prav je, da jih odrasli poslušamo in jim to omogočimo. Staršem se velikokrat mudi v službo in vse opravijo namesto otroka. Menim, da naj raje vstanejo deset minut prej in otroku omogočijo, da se v garderobi preobuje in sleče sam.
V teh "hitrih časih" so otroci zaradi tega, kar starši delajo namesto njih, prikrajšani za zgodnje izkušnje in zgodnje navajanje na samostojnost. Večja samostojnost olajša delo tudi vzgojiteljem. Vseh 14 ali 24 otrok v skupini je težko obleči hkrati, zato samostojnost pripomore k temu, da se otroci v garderobi ne spotijo, medtem ko čakajo, da vzgojiteljica obleče njihove prijatelje.
5. Opažam, da so otroci velikokrat oblečeni predebelo.
Sama starše vprašam, ali mi glede oblačenja zaupajo in dovolijo, da s sodelavko presodiva, kako debelo oblečeni lahko gredo otroci ven. Ker so večinoma v gibanju, je pretiravanje z oblačili nesmiselno. Boljše je t. i. čebulno oblačenje, da lahko otroka tudi zunaj slečemo, če je prevroče. Kadar pa starši želijo, da ga oblečemo po njihovih navodilih, to storimo.
