Afera CHF: Poslej več ničnosti pogodb zaradi nepoštenega pogoja

Vrhovno sodišče je izdalo novo odločbo v zadevi kreditov, sklenjenih v švicarskih frankih. Skladno z nedavno in razločnejšo prakso Sodišča Evropske unije iz leta 2021 v zadevah Paribas je poudarilo, da je osrednji cilj predpogodbenega informiranja pri kreditih v tuji valuti, da finančna ustanova ustrezno informira potrošnika, da ima takšno kreditiranje poleg koristi lahko tudi znatne negativne finančne posledice, objavljajo danes na spletni strani vrhovnega sodišča.

Vrhovno sodišče je v tej odločitvi zavrnilo zahtevo za revizijo, ki jo je zoper odločitev Višjega sodišča v Mariboru vložila kreditodajalka kot tožena stranka. Senat vrhovnega sodišča se je v tej zadevi opredelil do nepoštenosti pogodbenih pogojev, določenih v 24. členu zakona o varstvu potrošnikov, in presodil, da je za nepoštenost pogodbenega pogoja dovolj, da se okoliščine kreditnega razmerja med banko in potrošnikom prilegajo le enemu od štirih alternativno naštetih splošnih tipov nepoštenih pogodbenih pogojev. V zvezi s tem je Vrhovno sodišče RS ugotovilo, da določbe omenjenega člena zakona o varstvu potrošnikov kreditojemalcem zagotavljajo višje varstvo kot evropska Direktiva 93/13, zato je - kot velja v primerih, ko se standardi slovenskega in evropskega prava razlikujejo - treba uporabiti tistega, ki potrošniku zagotavlja višje varstvo.

V nadaljevanju je vrhovno sodišče presodilo, da je merilo za dobrovernost banke objektivno. Dobra vera z vsebino, kot jo opredeljuje evropsko pravo, je kršena, če se pri vključitvi pogodbenega pogoja ne ravna v skladu s profesionalno skrbnostjo ali če pogoj za potrošnika vzpostavlja breme, ki nasprotuje pošteni in pravični tržni praksi. Zadostuje, da bi se banka ob profesionalni skrbnosti lahko zavedala škodljivih posledic za potrošnika, tudi če se jih dejansko ni.

"Ne gre torej za vprašanje, ali je banka vedela, da bo prišlo do povečanja vrednosti CHF, vendar je to prikrila, niti ne gre za zahtevo, da bi banka morala napovedati bodoče dogodke. Treba je razlikovati med (ne)napovedljivostjo konkretnega trenutka in vzroka (dogodka) za znatno spremembo valutnega tečaja na eni strani ter med zavedanjem splošne tveganosti, da lahko pride do znatnih nihanj valutnega para na drugi strani. Tudi če kreditodajalci niso vedeli, kdaj in v kakšni vsebini se bo uresničil dogodek, ki bi lahko imel pomembne posledice na valutni par, to ne pomeni, da se niso zavedali oziroma bi se vsaj morali zavedati, da lahko kadarkoli v dolgoročnem razmerju nastopi dogodek, ki bo pomembno vplival na valutno razmerje," še pojasnjujejo na vrhovnem sodišču.

Vrhovno sodišče je še izpostavilo, da krediti v tuji valuti sami po sebi oziroma po svoji vsebini niso nepošteni, a lahko neustrezna pojasnila glede potencialno neomejenega predmeta obveznosti (kredita) kršijo zahteve dobre vere in vzpostavijo znatno neravnotežje med pogodbenima strankama v trenutku sklenitve pogodbe. Ob neustrezni pojasnilni dolžnosti bo pri kreditu v tuji valuti, ki ga je sklenil potrošnik, praviloma šlo za nepošten pogodbeni pogoj.

Matjaž Sušnik, predsednik združenja Frank, meni, da je stališče vrhovnega sodišča glede na sodno prakso Sodišča EU sicer pričakovano, a da so kljub temu zelo veseli, da je prišlo do objave: "Verjamemo, da bodo sedaj postopki na sodiščih stekli bistveno hitreje. Sodišča glede na standarde izpolnjene pojasnilne dolžnosti, ki jih je prav tako postavilo Sodišče EU, nimajo druge možnosti kot spoznati te pogodbe za nične. Stiska kreditojemalcev je vse hujša in s to objavo je odpadel še zadnji dvom pri tistih kreditojemalcih, ki jih je prejšnja praksa slovenskih sodišč odvračala od tožbe," še meni Sušnik.