Ali je v slovenski politiki morala na dnu, je vprašanje, ki si ga lahko zastavimo ob spremljanju dogajanja v zadnjem letu in pol. V tem času smo priča razkritim aferam brez vsakršnih posledic za protagoniste in lahkotnim obračunavanjem na družbenih omrežjih, tudi z izmišljenimi informacijami, cilj katerega je diskreditacija političnih konkurentov. Omenjeni pojavi pri tistih, ki so jih ujeli s prsti v marmeladi, ne sprožajo kakršne koli refleksije, zaradi katere bi se odrekli položaju, ki ga zasedajo. Za to pa ne poskrbijo niti stranke same. O mnenju volivcev o tem vprašanju je delno možno sklepati iz rednih javnomnenjskih raziskav, a resnična slika se bo pokazala komaj na državnozborskih volitvah prihodnje leto.
Ne vidijo razlogov za odstop
Lani spomladi je tako RTV objavila zvočni posnetek, na katerem je bil predsednik SMC in gospodarski minister Zdravko Počivalšek ujet, kako na Zavodu RS za blagovne rezerve lobira za točno določeno družbo v zvezi s poslom za dobavo ventilatorjev. Z današnje perspektive je težko verjeti, da to ni privedlo do njegovega odstopa. Po oktobrski javnomnenjski raziskavi, ki jo je za Večer in Dnevnik izvedla agencija Ninamedia, bi za SMC volilo zgolj še pol odstotka volivcev. Na volitvah leta 2018 je stranka, ki jo je takrat vodil Miro Cerar, dobila 9,75 odstotka glasov. Pri tem je težko trditi, da je podpora padla zaradi Počivalškovega ravnanja, nekateri to pripisujejo tudi domnevni izdaji volivcev z vstopom v desnosredinsko vladno koalicijo pod vodstvom Janeza Janše. Drugi pa dejstvu, da se je zgodba stranke brez vsebine, vezana zgolj na osebnost Cerarja, ki je bil pred vstopom v politiko v javnosti prepoznan kot kompetenten pravni strokovnjak, preprosto izpela. V začetku tedna je slovensko javnost razburil še en zvočni posnetek. Tokrat so ga predvajali na Pop TV. Na njem je med drugim slišati, kako Andrej Vizjak, minister za okolje in vplivni član največje vladne stranke SDS, Bojanu Petanu, ki lastniško obvladuje DZS, Terme Čatež in medijsko hišo Dnevnik, svetuje, naj ne plača za 34 milijonov evrov davkov. Vizjak, ki trdi, da posnetek ni avtentičen, o odstopu ne razmišlja.
Interpelacije brez učinka
Interpelacija je eden od instrumentov, ki ga ima opozicija na voljo v primeru spornih ravnanj vlade ali njenih ministrov. V času aktualne vlade so glasovali že o petih, vse so padle. Zato se marsikdo sprašuje o njihovi smiselnosti. "Prevečkrat jih uporabijo brez jasnega učinka. Je sicer orodje, s katerim lahko držijo v napetosti del volivcev, ki spremlja politiko, verjetno je to tudi del politične taktike izčrpavanja vlade. Na drugi strani vidimo odpornost ministrov, ki jim interpelacije ne škodujejo. Afere se dogajajo že tako hitro, da jih je težko ovrednotiti, za ljudi so postale stalnica, ki povzroča nezaupanje v politiko," pove Uhan. Nekateri menijo, da je zaradi tega instrument interpelacije zlorabljen, a Haček meni drugače: "Kljub temu da jih je v preteklosti veliko uporabljala SDS, in jih danes KUL uporablja še več, se s tem ne bi strinjal. Je pa vprašanje, ali so produktivne. Če odštejemo trenutni politični piar, ki ga interpelacija prinese predlagateljem, večjega učinka ni opaziti."
Včeraj so stranke KUL vložile novo interpelacijo zoper notranjega ministra Aleša Hojsa.
Tudi sicer je v javnosti več spornih zadev, povezanih s člani aktualne vlade, zaradi katerih nobeden od vpletenih ni utrpel posledic. Tako je zoper pravosodnega ministra Marjana Dikaučiča sprožena sodna preiskava zaradi domnevnih davčnih zatajitev. Zaradi smrti dvajsetletnega dekleta po cepljenjem s cepivom Janssen se je plaz očitkov vsul tudi na ministra za zdravje Janeza Poklukarja. Z odločitvijo, da pogoj PCT takoj izpolni vsak, ki je polno cepljen, so sprožili povečano povpraševanje državljanov po omenjenem cepivu. Med njimi je bila tudi nesrečnica, za katero se je cepljenje tragično končalo. Tudi Poklukar je po tem povedal, da ne vidi razlogov za svoj odstop.
Lojalnih volivcev afere ne premaknejo
Samo Uhan s Fakultete za družbene vede (FDV) meni, da omenjeni dogodki kljub vsemu najedajo podporo vladi, pa tudi največji vladni stranki: "Če spremljamo več vrst javnomnenjskih raziskav različnih izvajalcev, vendarle opazimo trend nižanja podpore strankam koalicije, tudi največji vladni stranki, in rahlega dviganja podpore opoziciji, imamo pa tudi stabilen delež neopredeljenih." SDS je po njegovem mnenju dosegla mejo, pod katero ne bo padla, že zaradi tipa njenih volivcev. "Ne moremo pričakovati bistvenih odstopanj od tega, kar je ta stranka v preteklosti dosegla, lahko pa pričakujemo, da svojega najboljšega rezultata na prihodnjih volitvah ne bo dosegla. Ti dogodki torej ne spreminjajo mnenja njihovih volivcev, saj ni vsebina tisto, kar jih privlači pri tej stranki, temveč način delovanja in princip vodje."
Uhan meni, da je volilno telo zahteva spremembe, pri čemer čaka, da bo ponudba na strani opozicije bolj artikulirana. Poleg štirih strank KUL-a bi se lahko po njegovih besedah pred volitvami oblikovala še dodatna alternativa sedanji vladi. "Rezultati meritev kažejo, da je lahko to skupaj dovolj dobra osnova za oblikovanje stabilne vlade po volitvah. Ob začetku epidemije je bila podpora vladi izredno visoka - več kot dvotretjinska, danes pa znaša okoli 20 odstotkov, upad podpore je torej očiten. Se pa to ne prevaja nujno v strankarske preference. Na referendumu o vodah smo videli, da se je en tip volivcev, predvsem mlajših in bolj izobraženih, odrekel klasični delitvi na levo in desno. Podpora te skupine visi v zraku, dobil pa jo bo tisti, ki bo najbolj uganil njene preference."
Nagradno vprašanje so neopredeljeni volivci
Politolog Miro Haček (FDV) pravi, da bi morali politiki vsekakor prevzeti odgovornost v primeru pristnih posnetkov ali dokazov o spornem ravnanju, a ni prepričan, da gre v vseh primerih, povezanih z ministri aktualne vlade, za dejanske dokaze. "Obstaja verjetnost, da zadnji posnetek ministra Vizjaka ni pristen, torej je nastal zgolj z namenom diskreditacije. V tem primeru imamo problem v državi, saj se lahko vprašamo, kdo dela take posnetke." Prepričane volivce na obeh straneh, tako volivce KUL-a kot SDS, bodo tovrstni dogodki težko premaknili, meni Haček. "Gre za lojalne volivce, zato ne pričakujem, da bi se ta razmerja bistveno spremenila. KUL bo še naprej podpiralo okoli 30 odstotkov volilnega telesa, za SDS prav tako lahko še naprej pričakujemo okoli 25-odstotno podporo. Nagradno vprašanje za slovenski politični prostor je, kako bo glasovalo preostalih 45 odstotkov volilnih upravičencev, ki se bodo udeležili volitev."
Politična kultura ne nastane čez noč
Zakaj se doslej v Sloveniji niso uveljavili etični standardi, po katerih bi v strankah sprožili mehanizme za sankcioniranje članov, ki zaidejo na stranpoti? "To je povezano s politično kulturo, ta pa ne nastane čez noč," pravi Uhan. Haček vidi za to več razlogov: "Na prvem mestu je dejstvo, da nobena od afer ne dobi epiloga. Sodna veja oblasti ni sposobna sprocesirati nobene afere popolnoma do konca, da bi nekdo potem na podlagi sodbe prevzel odgovornost. Stranke ob tem niso kaznovane, saj imajo zveste volivce, ki jih afere ne ganejo. Zato nimajo razloga, da bi delovale drugače."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
