Na ministrstvu za zunanje zadeve še nimajo informacij, da bi v zvezi s sankcijami državljanom in podjetjem iz Ruske federacije v Sloveniji zamrznili kakšna sredstva ali gospodarske vire. Pristojni organi morajo na podlagi uredbe, ki jo je vlada sprejela kot pravno podlago za zaseg premoženja državljanov Ruske federacije, temu ministrstvu poročati o zasegu oziroma zamrznitvi premoženja. Organi, ki nadzirajo uveljavljanje finančnih omejitev, so Banka Slovenije, Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) in Agencija za zavarovalni nadzor (AZN).
Kaj pravijo regulatorji
Na Banki Slovenije so nam pojasnili, da za subjekte, ki jih nadzirajo, preverjajo sistemsko usposobljenost za poslovanje v skladu z omejevalnimi ukrepi. "Nadzor Banke Slovenije je omejen na izvajanje tistih omejevalnih ukrepov, ki so relevantni za subjekte nadzora glede na njihovo dejavnost. Med drugim so to finančni omejevalni ukrepi, v skladu s katerimi morajo subjekti nadzora sankcioniranim osebam zamrzniti sredstva in gospodarske vire ter za njih ne smejo izvajati finančnih storitev," razlagajo. Dodajajo še, da je zadnja uredba vlade le eden od zakonodajnih aktov, ki določa omejevalne ukrepe. Na Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP) pojasnjujejo, da so pristojni za nadzor borznoposredniških družb, bank, ki opravljajo investicijske storitve in posle, Ljubljanske borze, KDD - Centralne klirinško depotne družbe, vzajemnih skladov, upravljavcev alternativnih investicijskih skladov in vzajemnih pokojninskih skladov. "Vse informacije, povezane z nadzorom, ki ga opravlja ATVP, so skladno z zakonom o trgu finančnih instrumentov zaupne," so nam še odgovorili.
Razširitev sankcij
Evropska unija je leta 2014 ob ruski okupaciji Krima oblikovala seznam ljudi in podjetij, ki sodijo v krog ruskega predsednika Vladimirja Putina in zoper katere so uvedli sankcije. Evropske države ravnajo po dopolnjenem sklepu in uredbi sveta EU z dne 17. marca 2014 o omejevalnih ukrepih zaradi dejanj, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine. Po ruski aneksiji Krima se je seznam sankcioniranih še razširil. Individualne sankcije so med drugim uvedli proti Putinu, Sergeju Lavrovu in članom ruske dume.
Gorazd Čibej, direktor Agencije za zavarovalni nadzor (AZN), nam je pojasnil, da med omejevalnimi ukrepi na področju zavarovalništva za zdaj zasegi premoženja v okviru zavarovalnih polic izrecno niso predvideni, kot to velja za depozite na področju bančništva in za stvarno premoženje, ki ga zaseže finančna uprava (Furs). Na agenciji podrobnejše podatke o lastniški strukturi zavarovalnic, pozavarovalnic in pokojninskih družb še pregledujejo in analizirajo. "Agencija preverja tudi izpostavljenost subjektov nadzora do držav, ki so vpletene v ta konflikt in obvladovanje morebitnih dodatnih tveganj, ki so nastala zaradi vojnih razmer v Ukrajini," nam je pojasnil Čibej.
Zagotavlja tudi, da imajo zavarovalnice in pokojninske družbe vzpostavljen trden sistem upravljanja s tveganji. Na Agenciji za zavarovalni nadzor po njegovih besedah tudi v neposrednih nadzorih, ki jih opravljajo na podlagi ocene tveganj, aktivno spremljajo vpliv vojnih razmer v Ukrajini na poslovanje zavarovalnic, pozavarovalnic in pokojninskih družb.
Zaplenjene jahte
Italijanske oblasti so pred dnevi v okviru sankcij proti ruskim superbogatašem zasegle 530 milijonov evrov vredno jadrnico ruskega oligarha, industrialca Andreja Melničenka. Futuristično plovilo Sailing Yacht A, ki velja za največjo zasebno jadrnico na svetu, je bilo v tržaškem pristanišču. Melničenko, katerega premoženje ocenjujejo na 16 milijard dolarjev, je med drugih večinski lastniki pristanišča v Murmansku. V začetku tega meseca je Italija začela z zamrznitvijo premoženja ruskih oligarhov, med drugim so oblasti zasegle luksuzno jahto jeklarskega magnata Alekseja Mordašova. Doslej naj bi zasegle za okoli 700 milijonov evrov premoženja. V Črno goro, v Tivat, pa je 12. marca po poročanju tamkajšnjih medijev priplula jahta Solaris ruskega oligarha Romana Abramoviča, lastnika nogometnega kluba Chelsea. Jahta je zasidrana v bližini luksuzne marine Porto Montenegro, kjer naj bi bilo še nekaj jaht ruskih oligarhov. Abramovičeva jahta, ki v dolžino meri 140 metrov, je v Črno goro priplula iz Barcelone.
Pomemben je naslov ustanovitelja
V Sloveniji je v poslovni register po podatkih agencije za javna plačila (Ajpes) vpisanih 942 poslovnih subjektov, v katerih ima vsaj eden od ustanoviteljev oziroma družbenikov naslov prebivališča v Rusiji. Pojasnili so nam, da ne zbirajo podatkov o državljanstvu ustanoviteljev oziroma družbenikov, temveč ga določijo glede na naslov ustanovitelja oziroma družbenika.
V Poslovni register Slovenije (PRS) se namreč vpiše naslov v Sloveniji, če ga oseba ima (lahko je tudi začasni), oziroma tuj naslov, če oseba v Sloveniji nima stalnega niti začasnega naslova. Ajpes torej nima podatka, da gre za tujca, če ima tujec stalno ali začasno prebivališče v Sloveniji in je v PRS vpisan s slovenskim naslovom, nam je pojasnila Maja Grčar, vodja sektorja za registre in evidence podatkov na Ajpesu. Od 942 poslovnih subjektov, v katerih ima vsaj eden od ustanoviteljev oziroma družbenikov naslov prebivališča v Rusiji, jih ima največ (218) kot področje dejavnosti registrirane strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti. Poslovanje z nepremičninami ima registrirano 194 subjektov, 188 pa trgovino, vzdrževanje in popravila motornih vozil.
Veliko ruskih podjetij je ustanovljenih v Sloveniji zgolj zaradi nakupa nepremičnin
Koliko znašajo ruske investicije
Z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo so nam sporočili, da zadnja uradna statistika Banke Slovenije kaže, da stanje tujih neposrednih investicij v letu 2020 znaša 16,6 milijarde evrov. Znotraj tega je Rusija kot država investitorja soudeležena s 124 milijoni evrov, kot izvorna država lastnika pa s 392 milijoni evrov. Veliko podjetij je ustanovljenih zgolj zaradi nakupa nepremičnin, so še dodali. Kot fizične osebe Rusi namreč v Sloveniji ne morejo kupiti nepremičnine.
Med podjetji, ki imajo lastnike iz Rusije, so denimo Slovenska industrija jekla (SIJ) in Terme Maribor. Sberbanka je od nedavnega v lasti NLB. Pred tem so že imeli dogovor z Miodragom Kostićem, da jo prevzame Gorenjska banka. Hotele in luksuzne nepremičnine imajo Rusi v Bohinju, Ljubljani, na Obali, v Rogaški Slatini. Od leta 2016 je v ruski lasti dvorec Slivnica pri Mariboru.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
