Tina Recek
V prazničnem času se mize šibijo pod težo slastnih dobrot. Te same od sebe že od daleč kar vabijo, da se pregrešimo. Zato ne preseneča podatek, da se v tem času jeziček na tehtnici premakne v desno v povprečju za okoli dva kilograma.
Dr. Evgen Benedik, klinični dietetik iz Pediatrične klinike UKC Ljubljana in profesor na Biotehniški fakulteti, uvodoma pojasni, da je za prenajedanje značilen neprijeten občutek v predelu trebuha. Lahko se pojavijo celo prebavne motnje, kot so napenjanje in zaprtje. Ob zelo mastni hrani se lahko pojavita tudi slabost ali driska. Če pojemo veliko težko prebavljive, začinjene, slane, sladke ali mastne hrane, se lahko spopademo še z zgago. Običajna spremljevalca prenajedanja sta še utrujenost in manjša storilnost. Poleg fizičnih posledic ima prenajedanje tudi psihološke posledice. V določenih primerih se pojavijo slaba vest, občutek krivde in tudi tesnoba.
Kako pretentati možgane
Opisanim negativnim občutkom se lahko izognemo s preprostimi triki, s katerimi pretentamo možgane. Benedik jih naniza: "Jemo počasi in hrano dobro prežvečimo. Za dobro odločitev se izkaže izbira manjših krožnikov, saj bomo tako dobili občutek, da smo pojedli več. Naslednji trik je pitje tekočine pred ali med obrokom. S tem bomo del volumna svojega želodca zapolnili in bo tako manj prostora za hrano oziroma bomo hitreje dosegli občutek sitosti."
Poleg tega ni zaman rek, da se zjutraj najemo kot kralj. Kot pravi klinični dietetik, bomo z namernim izpuščanjem zajtrka pred načrtovanim prazničnim kosilom dosegli samo to, da bomo do kosila že izjemno lačni. Posledično se pri hranjenju zlepa ne bomo ustavili in bomo pojedli še več, kot bi sicer.
Po požirkih srkamo limonado
A kljub dobri nameri med prazniki kaj hitro pretiravamo z razvajanjem brbončic in obsedimo s prepolnim želodcem ter prej omenjeno slabo vestjo. Evgen Benedik postreže z "zvijačami", kako nelagodje vsaj nekoliko ublažimo. Po njegovem je za začetek pomembno, da odženemo slabo vest in se zavedamo, da bo ta občutek minil. Nato po požirkih pijmo vodo ali limonado brez sladkorja, kar bo pospešilo izločanje prebavnih encimov. Občutek napihnjenosti bodo pomirili metin, komarčkov ali ingverjev čaj. Po obilnem obroku se preoblecimo v ohlapna oblačila, ki ne bodo pritiskala na želodec in ustvarila še dodatnega nelagodja. Koristen bo tudi počitek. Ležanje ali kratek spanec s privzdignjenim vzglavjem lahko včasih pomagata pri lajšanju utrujenosti in prebavnih težavah po prenajedanju. Nekaterim po večjem obroku ustreza tudi kratek sprehod na svežem zraku, zato se lahko s prijatelji, družinskimi člani ali partnerjem že vnaprej dogovorijo na primer za ogled božično okrašenega kraja, kjer živijo.
Smemo zavrniti hrano?
Na vprašanje, ali smemo v gosteh zavrniti hrano, Kaja Kranjc, inženirka prehrane, z Biotehniške fakultete, odgovori pozitivno. A opozori, naj to storimo na vljuden način, in predstavi nekaj nasvetov: izrazimo hvaležnost in povejmo gostitelju, da cenimo trud, ki ga je vložil v pripravo jedi. Poudarimo še, da spoštujemo pestro ponudbo hrane. Poleg tega navedimo razlog odklonitve, ali je to zdravstveni razlog ali pa dejstvo, da smo siti. Večina gostiteljev bo spoštovala našo odločitev.
Brez priljubljenih motilcev
Glede prehranjevanja po praznikih Benedik pravi, da je najboljša rešitev prehod na pestro in uravnoteženo prehrano, ki je sestavljena predvsem iz osnovnih sestavin in nepredelanih živilskih izdelkov. Sogovornik svetuje: "Odrasli naj zaužijejo od tri do pet obrokov na dan in popijejo zadovoljivo količino vode. Otrokom in starejšim nad 65 let se priporoča pet obrokov dnevno. "Jejte" čuječe, brez zunanjih motilcev, kot so televizija, telefon, knjiga, revija ali časopis. Tako boste hitreje občutili sitost in posledično tudi manj pojedli. Poleg prehrane ne smete pozabiti na telesno dejavnost, ki naj bo prilagojena zmožnostim vsakega posameznika."
Še kakšen kilogram več
Najslabše pa je, če se lotimo hitrih shujševalnih diet, ki vključujejo strogi post ali tako imenovano razstrupljanje. Po besedah Benedika slednje samo "zmedejo" našo presnovo, ki se ob drastičnem zmanjšanju zaužite energije temu prilagodi in upočasni. Kilograme bomo sicer izgubili, vendar jih bomo po prenehanju izvajanja diete kmalu spet pridobili. In to še kakšnega več, kot smo ga imeli, preden smo šli na shujševalno dieto. Temu pravimo tudi jojo učinek. Prav tako ne obstajajo čudežne tabletke za hujšanje, niti za "razstrupljanje" telesa. Pri slednjem gre pravzaprav izključno za marketinško potezo proizvajalcev prehranskih dopolnil. Jetra, če so zdrava, se razstrupljajo že sama.
Navsezadnje sta obilna božična in novoletna večerja del naše kulture in tradicije. "Na to moramo biti ponosni. To je tudi čas, ko se zberejo na enem mestu vsi družinski člani oziroma prijatelji, ki nam veliko pomenijo. K dobri družbi sodi tudi pregrešno dobra hrana in prav je, da se prepustimo gurmanskemu razvajanju," še meni Evgen Benedik in zaključi z mislijo: "Če se med prazniki enkrat, dvakrat ali celo trikrat pregrešimo, ni nič narobe, vendar naj bo to res samo za čas praznikov."
