(ANALIZA) Bratranci, prijateljice, strankarski soborci v Sovinem gnezdu

Državnozborska Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) se je v novem mandatu na enem prvih nadzorniških obhodov sestala z direktorjem Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Rajkom Kozmeljem, ki ga je izbral in predlagal Marjan Šarec. In ena od tem je bilo ravno zaposlovanje v civilni obveščevalni agenciji. Knovs, ki ga vodi Matej Tonin, sicer predsednik opozicijske NSi, je Kozmelju tedaj predlagal, naj po vzoru nekaterih zahodnih obveščevalnih služb nove agente, sodelavce Sove, išče (tudi) z javnim razpisom. In dejansko je Kozmelj, na presenečenje nekaterih v obveščevalni dejavnosti, ker praksa dotlej ni bila takšna, maja letos prvič v zgodovini javno objavil prosta delovna mesta v Sovi.
Kot razloge so navedli izjemno malo novih zaposlitev v zadnjih letih, hiter tehnološki razvoj in spreminjajočo se naravo sodobnih varnostnih groženj. Vse te spremembe narekujejo okrepitev in osvežitev z novimi in mlajšimi kadri. Sovi sicer zakon omogoča sklenitev delovnega razmerja v agenciji brez razpisa ali objave. V tem okviru se je prijavilo 878 kandidatov, po več selekcijskih postopkih in testiranjih, tudi psihološkem, fizičnem in varnostnem preverjanju, naj bi jih službo dobilo devet. Dva od teh sta že zaposlena, preostali so v zadnjih fazah (varnostnega) preverjanja.

Lahko zaposluje brez razpisa

Med temi devetimi ni N. H., prijateljice, v času imitatorsko-igralske kariere tudi sodelavke, neke vrste pomočnice predsednika vlade Marjana Šarca. Po naših virih naj bi bil Kozmelj pri njej izkoristil zakonsko možnost, ki mu daje diskrecijo, da si nekatere sodelavce zaposli na zaupanje, brez razpisa. Sova ima na spletni strani tudi povabilo, naj se ji tisti, ki želijo postati agenti, javijo: "Če vas delo v agenciji dolgoročno zanima, Vas vabimo, da izpolnite vlogo (dopolnjen Europass CV) in nam jo pošljete po elektronski pošti na naslov. Na prejeto vlogo ne odgovarjamo, jo bomo pa shranili. V primeru prostih delovnih mest bomo kandidate, ki bodo najbolj ustrezali zahtevanim merilom, povabili na razgovor." Nekdanja uradnica z Občine Škofljica naj bi se bila torej prijavila na ta način. Vrh Sove, premier Šarec in državni sekretar za nacionalno varnost Damir Črnčec so navedbe Požareporta, da so za zaposlitev posredovali, označili za neresnične, zlonamerne. Potem ko je po objavi zgodbe Knovs opravil nadzor - v delegaciji so bili poleg Tonina še Žan Mahnič (SDS), Zvonko Černač (SDS) in Monika Gregorčič (SMC) -, je predsednik NSi naslednji dan o zadnjem obisku in opravljenem na njem govoril zadržano, dosledno se je izogibal imenom, četudi je bil o njih vprašan. "Preverili smo, koliko ljudi je bilo v času Šarčeve vlade zaposlenih v agenciji z javnim razpisom in koliko brez njega. Te podatke smo tudi pridobili," je dejal Tonin.

Zaposlitev potrdil kar premier sam

Slednji torej ni povedal, ali je omenjena gospa N. H. po novem zaposlena v Sovi. A sledil je zanimiv obrat, saj je to občutljivo informacijo nekaj ur kasneje pred novinarskimi mikrofoni potrdil kar premier Šarec sam, in sicer rekoč: "Poznam jo že dolgo, že dolgo pa se nisva srečala. Službo je dobila, ker se je prijavila in je šlo to vse po postopkih." Dve stvari pri tem bodeta v oči. Prvič, če bi se premier želel res ograditi od tega kadrovskega manevra, saj trdi, da vanj ni interveniral, bi od njega pričakovali odgovor, da zadeve ne pozna oziroma je ne more komentirati. Kajti ali premier pozna vse kadrovske postopke v okviru državnega aparata? Seveda ne. Tudi če se je o tem zaradi medijske pozornosti podučil, je vsaj nenavadno, verjetno pa tudi škodljivo, da je s potrditvijo zaposlitve N. H. v Sovi dejansko razkril uradno, pooblaščeno osebo Slovenske obveščevalno-varnostne agencije. Šarec imena sicer izrecno ni omenil oziroma ga ni izrekel. S tem se je verjetno formalno izognil temu, da bi ga obtožili kršitve zakona, po katerem pooblaščenih oseb, ki delajo v Sovi, ni dovoljeno razkrivati. Vseeno je identiteta te uslužbenke Sove zdaj bolj ali manj razkrita in javna, kar seveda bistveno omejuje možnosti, kje bi lahko delovala.
Še nekaj je pritegnilo pozornost poznavalcev obveščevalne scene: in sicer dejstvo, da bi Šarec in predvsem Črnčec naredila takšno napako, če sta zahtevala zaposlitev nekdanje zaposlene na Občini Škofljica, saj predvsem državni sekretar, nekdanji šef obveščevalnih služb, zelo dobro pozna razmere v Sovi in bi se moral zavedati tudi dejstva, da zaradi specifičnih notranjih kadrovskih kombinacij in razmer morebitne politično vnetljive stvari težko ostanejo skrite.

Notranji spopadi v Sovi in druge "zunanje vojne"

Uhajanje informacij iz Sove nikakor ni novost ali nekaj redkega v slovenskem prostoru. Sklepamo lahko, da je zadnja "kadrovska informacija" prišla od tam. Za Sovo že dolgo časa velja, da v njej tečejo razni frakcijski spopadi. Osnovna linija konfliktov poteka med obveščevalci, ki so bili del struktur že v času tako imenovane Službe državne varnosti v prejšnjem režimu in ki obveščevalno agencijo še vedno bolj dojemajo kot nek zelo zaprt krog, in novokomponiranimi skupinami, ki imajo nekoliko drugačen pogled na obveščevalno dejavnost in vlogo agencije v sistemu. A tudi ta druga skupina ni homogena, ampak je prestreljena z različnimi strankarskimi kadri. Več nepovezanih virov potrjuje, da to, če je bila N. H. zaposlena po prijateljski ali strankarski liniji, še zdaleč ni osamljen primer, saj je v Sovi več "prijateljic, sestričen, bratrancev, znancev, strankarsko ali drugače zaslužnih kadrov", ki so jih v različnih vodstvenih kombinacijah različne oblastne posadke "parkirale" na Sovi ali pa so se tam znašli po raznih "priporočilih".