Anže Logar ne podpira referenduma o dodatku k pokojninam, ampak …

Zakonu, ki gre 11. maja na referendum, nasprotujejo tako v SDS kot NSi. Kaj pa Demokrati?

Anže Logar se bo udeležil referenduma, čeprav meni, da zakona o dodatku k pokojninam ni smiselno problematizirati z referendumom. 
Anže Logar se bo udeležil referenduma, čeprav meni, da zakona o dodatku k pokojninam ni smiselno problematizirati z referendumom. 
Robert Balen
Datum 22. april 2025 13:20
Čas branja 3 min

V teku je kampanja pred referendumom o zakonu o dodatku k pokojninam za izjemne dosežke na področju umetnosti. Referendum, ki ga bo Državna volilna komisija izvedla 11. maja, so predlagali v največji opozicijski stranki SDS, kjer so v ta namen zbirali podpise državljanov na stojnicah po vsej državi. Tako v SDS kot NSi nasprotujejo zakonu, ki so ga pripravili na ministrstvu za kulturo pod vodstvom Aste Vrečko. Kakšno stališče pa ima glede referenduma Anže Logar, predsednik stranke Demokrati, ki se je lani po več kot dvajsetih letih poslovil od SDS?

Logar je za Večer povedal, da je nasprotoval zakonu že v parlamentarnem postopku. Kot pravi, bi se dalo področje dodatka k pokojninam za vrhunske umetnike urediti na drugačen način. Po njegovi oceni avtomatizem, ki ga prinašajo postavljeni kriteriji glede tega, kdo je upravičen do izjemnih pokojnin, ne ponuja pravega odgovora. "Je pa tudi res, da to ni zakon, ki ga je smiselno problematizirati z referendumom. Bolje bi bilo, da bi ga prihodnja vlada spremenila. Glede na to, da referendum vendarle bo, se bom glasovanja udeležil in zakonu nasprotoval," je dejal Logar.

Jure Klobčar

V koalicijskih strankah Gibanje Svoboda in Levica volivce pozivajo h bojkotu referenduma, medtem ko v SD zagovarjajo, naj se državljani glasovanja udeležijo in podprejo zakon. Spomnimo, da je od leta 1974 v veljavi zakon, ki vsaki vladi omogoča, da se z diskrecijsko pravico odloča, katerim kulturnim ustvarjalcem na predlog ministrstva za kulturo omogoča dodatke k pokojninam. Računsko sodišče je pred 15 leti ugotovilo, da "pravne podlage, ki urejajo sistem izjemnih pokojnin, ne zagotavljajo enakopravne obravnave vlog oseb, ki so v enakem ali primerljivem položaju". Revizorji so političnim odločevalcem priporočili, naj čim prej sprejmejo odločitev o predlogu novega zakona in pristopijo k spremembam obstoječega sistema priznanj in odmere izjemnih pokojnin.

Sprememb zakonodaje so se oblastniki lotili šele v tem mandatu. Ministrstvo za kulturo je v zakonu določilo kriterije, kdo izmed kulturnikov je upravičen do izjemne pokojnine. Po novem zakonu bi bili to le prejemniki Prešernove nagrade za življenjsko delo v polni odmeri, poleg njih pa še prejemniki nagrade Prešernovega sklada oziroma državnega priznanja na področju umetnosti, ki so povrhu prejeli še eno od visokih mednarodnih nagrad. Izjemno pokojnino po starem zakonu prejema 83 posameznikov. Na ministrstvu za kulturo ocenjujejo, da bo vseh upravičencev po novem zakonu okoli 100.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.
Kako bi ocenili jesenski del nogometne sezone NK Maribor?
Odlično.
4%
4 glasov
Prav dobro.
1%
1 glasov
Dobro.
10%
10 glasov
Zadostno.
21%
20 glasov
Nezadostno.
30%
29 glasov
Ne zanima me ...
33%
32 glasov
Skupaj glasov: 96