Srečko Klapš
Potem ko je Gernoth Lohr, starejši partner Apolla, po prevzemu Nove KBM aprila 2016 v intervjuju za Večer napovedal, da si bodo prizadevali za dosego 25-odstotnega tržnega deleža, ki, kot je dejal, finančnim družbam omogoča učinkovito in dobičkonosno poslovanje, je ameriški investicijski sklad Apollo le dobra tri leta po tem že povsem blizu cilju. Po nakupu Abanke ta teden za 444 milijonov evrov, državi so prepustili še 67 milijonov evrov dividend, bo tržni delež Abanke in Nove KBM dosegel 23 odstotkov, s čimer se bo izenačil s tržnim deležem Nove LB. Tako bosta imeli obe bančni skupini skorajda polovični tržni delež slovenskega bančnega trga.
Lobisti pri Počivalšku in Bertonclju
Spomnimo, da je Apollo, ki je večinski, 80-odstotni lastnik Nove KBM, petinski delež pa ima Evropska banka za obnovo in razvoj, že pripojil Poštno banko Slovenije, kupil Summit Leasing in slovenski del Raiffeisen banke oziroma kasnejšo KBS, ta teden pa še Abanko. Morda je izvisel le pri Gorenjski banki, ki je šla v roke srbske AIK banke Miodraga Kostića, morda pa je bila to le taktična poteza za tlakovanje poti do večje Abanke. Najbolj vabljiva sta bila njen skorajda desetodstotni tržni delež in visok kapital, ki dosega skorajda 600 milijonov evrov. Z Abanko si je Nova KBM dokončno utrla pot v slovensko finančno prestolnico, saj je doslej vse banke pripojila in jim nadela krovno blagovno znamko Nova KBM, kar je pričakovati tudi v primeru Abanke. Uradnih informacij o tem pa sicer še ni, a pričakovati je, da bo integracija Abanke v skupino tekla iz Maribora, kjer Američani ravno v teh mesecih obnavljajo centralno stavbo.
In kdo je najpomembnejši človek ameriškega sklada Apollo za operacije v Evropi Michele Raba? Poleg tega, da sedi v nadzornem svetu Nove KBM, je tudi neizvršni direktor v luksemburški družbi Biser Bidco, preko katere Apollo obvladuje Novo KBM. Raba je tudi prvi mož družbe Apollo Management International za področje zasebnega kapitala. Najbolj zaslužni za milijardno rast naložbenega portfelja Apolla pa so trije ustanovitelji Leon Black, Josh Harris in Marc Rowan, ki so na lestvici ameriške revije Forbes skupaj "težki" skoraj 14 milijard dolarjev. Apollo so ustanovili leta 1990 po bankrotu investicijske banke Drexel Burhnam Lambert, naložbeni fokus pa usmerili v družbe, ki so v poslovnih težavah in kažejo potencial rasti.
Šarec: Ozadij ni
Kot je znano, je premier Marjan Šarec pred dnevi najprej tvitnil, da bi moral SDH krepko premisliti o nadaljevanju prodaje Abanke, nato pa je zatrdil, da z njegove strani zagotovo ni pritiskov in da imajo v SDH vsi nekajkrat višje plače od njega in da zato verjame, da so sami sposobni sprejeti odločitev.
Na vprašanje, zastavljeno včeraj je v Bruslju, ali so torej v SDH s prodajo Abanke upravičili svoje visoke plače, pa je dejal: "Glede na to, da je cena razmeroma dobra, odločili so samostojno, potem očitno so jih. Plač jim pa nisem jaz določal." Izpostavil je tudi, da ni bil kritičen, temveč je zgolj dejal, da so, glede na to, da imajo mnogo višjo plačo od predsednika vlade, zagotovo sposobni samostojno odločati. "Nič več in nič manj kot to, nobenih ozadij ni," je še dodal.
303 milijarde dolarjev upravlja Apollo v devetih skladih.
194 milijard dolarjev je velik porfelj za kreditiranje in financiranje.
77 milijard dolarjev zasebnega kapitala so jim zaupali vlagatelji.
32 milijard dolarjev upravljajo v nepremičninskem skladu.
700 milijonov evrov so investirali v Sloveniji.
