Berce: "Danes človek zelo težko naredi korak za skupnost." V prvi vrsti se cepijo tisti, ki imajo od tega neposredno korist. Kaj pa otroci?

Evropska agencija za zdravila je prejšnji teden podala pozitivno mnenje za cepljenje otrok od 12. leta s ​Pfizerjevim cepivom. V tej starostni skupini bomo tako kmalu začeli cepiti tudi pri nas. Vodja posvetovalne skupine za cepljenje Bojana Beović je že potrdila, da se bodo na to temo kmalu sestali in dorekli natančne smernice: "Cepivo je odobreno in ni razloga, da se ne bi uporabljalo. Cepljenje bi še posebno priporočila kronično bolnim otrokom s stanji, ki bi povzročila težji potek bolezni covid-19."

Nekaj mlajših je sicer že bilo cepljenih, do zdaj je prvi odmerek dobilo 847 ljudi, mlajših od 18 let. Med temi je večina mlajših kroničnih bolnikov in maturantov, ki še niso dopolnili 18 let.

Pediatri cepljenje proti covidu-19 pozdravljajo

"Pediatri cepljenje otrok pozdravljamo," je v imenu združenja za pediatrijo dejal Vojko Berce, tudi vodja enote za pediatrično pulmologijo in alergologijo v UKC Maribor. Sicer se zaveda, da je cepivo še relativno novo in zato vseh dolgoročnih učinkov še ne poznamo, a poudarja, da ima več prednosti kot tveganj. "Cepljenje te starostne skupine je v prvi vrsti pomembno z vidika epidemije in ne toliko zaradi zaščite posameznega otroka, saj pri otrocih ne beležimo tako hudega poteka bolezni. Nekaj je bilo sicer imunskih zapletov, a ne veliko," nadaljuje. "Med najstniki se bolezen hitreje širi, saj so lahko asimptomatski prenašalci in imajo obenem veliko socialnih stikov, kar je v normalnih razmerah nujno in pravilno. V epidemiji smo jih žal izolirali in poslali na šolanje na daljavo. Zdaj imamo priložnost, da jih cepimo," pa je dejala pediatrinja iz Lenarta Bernarda Vogrin in še dodala, da si bodo primarni pediatri zelo prizadevali za visoko precepljenost proti covidu.

Cepljenje otrok je tako pomembno predvsem zaradi družbenega prispevka, a velikega odziva tako zaradi številnih dvomov kot tudi zaradi tega, ker je cepljenje otrok bolj pomembno v kontekstu čredne imunosti kot zaščite posameznega otroka, ni pričakovati. "Danes človek zelo težko naredi korak za skupnost," razlaga Berce. V prvi vrsti se cepijo tisti, ki imajo od tega neposredno korist. "Srednja generacija se zdaj cepi predvsem zato, da bi lažje potovala. Pri otrocih do 15. leta starosti to načeloma ni pogoj. Morda pa se bodo za cepljenje bolj odločali tisti med 15. in 18. letom starosti," še razmišlja.

Slabše kot pri drugih prostovoljnih cepljenjih

Kljub temu pediatri v tej starostni skupini ne pričakujejo več kot 50-odstotnega odziva. "Pri nas je že na splošno odgovor na vabilo k cepljenju slabši kot v primerljivih državah, zato tudi zdaj ne računamo, da bi bil odziv množičen," še meni Berce. Pri predšolskih in šoloobveznih otrocih že imamo nekaj prostovoljnih in brezplačnih cepljenj in odziv je med 60- in 70-odstoten. Lani je tako na primer drugi odmerek cepiva proti pnevmokoknim okužbam prejelo 69,7 odstotka otrok. Proti okužbi s HPV pa se je lani cepilo 58,5 odstotka deklic v šestem razredu osnovne šole. "To je eno izmed zadnjih prostovoljnih cepljenj, ki je bilo uvedeno leta 2009, čisto zadnje smo prostovoljno in brezplačno pred dvema letoma omogočili cepljenje triletnikov proti klopnemu meningoencefalitisu."

Vogrinova v praksi opaža, da je načeloma odziv kar zadovoljiv, da pa se več zavračanja pojavi v isti šoli ali vrtcu: "Tu in tam se zgodi, da se v kakšnem razredu najdejo starši, ki lahko od cepljenja odvrnejo velik del razreda. Ko se ti starši seznanijo s podrobnostmi, si kasneje tudi premislijo ali pa to storijo najstniki sami, ko dosežejo starostno mejo, da lahko sami odločajo."

Višje odstotke beležimo pri obveznem cepljenju, to so cepljenja proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hemofilusu influence tipa B, otroški paralizi, hepatitisu B, ošpicam, mumpsu in rdečkam. "Gre za tista cepljenja, ki so bila vpeljana pred več kot dvajsetimi leti. Vsa tista, ki smo jih vpeljali kasneje, so prostovoljna," še razlaga Berce. A tudi tukaj precepljenost ni stoodstotna. Letno se proti tem boleznim cepi med 90 in 95 odstotki otrok. "Tiste, ki se ne cepijo, se načeloma le prijavi inšpektoratu in potem se začnejo pravni postopki. Politika je res želela vpeljati sistem, da ti otroci ne bi bili deležni vpisovanja v javne vrtce in ne bi bili upravičeni do otroških dodatkov. To se mi zdi prava smer in v nekaterih državah to deluje, a mislim, da pri nas to nikakor ne bi šlo," še razmišlja.