Blejski strateški forum, eden vrhuncev slovenskega predsedovanja Svetu EU

Boris Jaušovec Boris Jaušovec
30.08.2021 05:00
Pod krovnim naslovom Prihodnost Evrope bo sredi tedna na Bledu govorilo 170 razpravljavcev, med katerimi bodo mnogi sedanji in nekdanji voditelji držav, predstavniki mednarodnih institucij in drugi.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Hrvaški premier Andrej Plenković, srbski predsednik Aleksandar Vučić, slovenski predsednik vlade Janez Janša in madžarski premier Viktor Orban 
Robert Balen

Sredi tedna, v sredo in četrtek, bo v organizaciji slovenskega ministrstva za zunanje zadeve na Bledu 16. Blejski strateški forum (BSF) pod krovnim naslovom Prihodnost Evrope. Že dan prej se bo vzporedno z glavnim dogodkom začel tudi dvodnevni Mladi blejski strateški forum.

V razpravah prvega dne Blejskega strateškega foruma, ki poteka v času slovenskega predsedovanja Svetu EU, bodo voditelji evropskih držav in visoki predstavniki Evropske unije obravnavali glavne izzive prihodnosti, med drugim tudi njeno širitev. V nadaljevanju bodo o teh temah govorili vplivni nekdanji voditelji evropskih držav, teh naj bi bilo pet, predstavniki mislišč in poslanci Evropskega parlamenta.

Kdo pride in kdo ne

​Drugi dan foruma prinaša razprave o pomenu čezatlantskega sodelovanja in sodelovanja v indopacifiški regiji, o regionalnih izzivih v državah vzhodnega partnerstva, stabilnosti v Sredozemlju in skupnem upravljanju Jadranskega morja pa o podnebnih spremembah in odzivih nanje, digitalizaciji, kibernetski varnosti ter popandemskem okrevanju gospodarstva in turizma. Ne bodo se mogli izogniti niti političnim razpravam o položaju v Afganistanu po umiku Američanov in vojakov Nata iz te države. Skupaj bo na Bledu sodelovalo okoli 170 razpravljavcev. Med visokimi gosti bosta tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel in predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli, medtem ko predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen predvidoma ne bo.

Bo pa na Bled prišlo še vsaj štirinajst voditeljev držav, med njimi premierji Hrvaške, Albanije in Grčije, višegrajske četverice in še srbski predsednik Aleksandar Vučić. Pridejo tudi vatikanski državni tajnik kardinal Pietrio Parolin, ki bo že v torek zvečer v romarskem svetišču na Brezjah daroval sveto mašo za Evropo, pa voditeljica beloruske opozicije Svetlana Tihanovska in indijski zunanji minister Subrahmanyam Jaishankar ter vodilni predstavniki mednarodnih institucij, tako iz Evropske investicijske banke, zastopal jo bo predsednik Werner Hoyer, Evropske banke za obnovo in razvoj in zveze Nato. Opazno pa je, da na Bled kljub vabilu ne bo dveh voditeljev najmočnejših držav v EU, to je nemške kanclerke Angele Merkel in francoskega predsednika Emmanuela Macrona.

Glede na to, da bodo prišli vsi voditelji držav Zahodnega Balkana, napovedana pa je tudi udeležba vseh treh članov predsedstva BiH, bo BSF tudi priprava na neformalni vrh EU - Zahodni Balkan. Slovenija ga bo gostila oktobra. Ena od tem na forumu bo namreč tudi razprava o širitvenem procesu EU, ki je ena od prioritet slovenskega predsedovanja. V tej razpravi bosta dejavno sodelovala tako slovenski premier Janez Janša kot predsednik Borut Pahor.

​Realni slovenski okviri

Vsekakor bo letošnji Blejski strateški forum eden od vrhuncev slovenskega polletnega predsedovanja poleg že omenjenega vrha o Zahodnem Balkanu. Predsednik Slovenskega društva za mednarodne odnose, nekdanji veleposlanik Marjan Šetinc je v telefonskem pogovoru z nami potožil, da bo tudi letošnji forum nekako tako kot lanski zavoljo pandemije omejen. "Širše publike podobno kot lani zavoljo pandemije žal ne bo, razen kolikor bo razprave spremljala na daljavo, po elektronskih kanalih. Tako je iz našega društva na Bled povabljen le en član. Na Bledu naj bi govorili o prihodnosti Evrope. Za kaj točno naj bi šlo, nekako iz vabil ni moč razbrati, je pa prav gotovo važno, kako naj se, recimo, EU obrne do Kitajske, za katero v tehnološkem smislu že zaostaja. Tukaj sledimo potezam dela svetovne politike, ki se niso obnesle, in recimo, Nemčija se ni uklonila ameriškim zahtevam v zvezi s Severnim tokom 2. Intervencije, blokade in sankcije se EU ponavadi vrnejo kot bumerang. Sedaj ko Velika Britanija ni več članica EU, bi lahko zunanja politika EU vendarle postala bolj konsistentna in ji ne bo treba toliko upoštevati britanskih navezav z ZDA," razmišlja Šetinc.

Predsednik SDMO Marjan Šetinc: "EU sledi potezam dela svetovne politike, ki se doslej niso obnesle."
Borut Mekina

Pri udeležencih, ki bodo morali upoštevati pogoj PCT, pa je tudi Šetinc opazil, da so organizatorji velikopotezno povabili Merklovo in Macrona, toda: "Ne vem, ali se je kdo z njima pogovarjal, je pa res, da je tovrstnih forumov po svetu kar nekaj. Ko kitajski predsednik na svoj forum vabi Afričane, pridejo vsi. Smo sicer trenutno predsedujoči Svetu EU. To je lahko prednost, vendar je treba tudi to jemati v nekih realnih okvirih." Vsekakor se zdi, da bo udeležba na blejskem forumu letos impresivna. Zalogaj bo za organizatorja ogromen tudi v logističnem in varnostnem smislu.

​Še dve neformalni srečanji

Na Brdu pri Kranju se bodo v sredo na neformalnem sestanku dobili tudi obrambni ministri Evropske unije. Osrednjo pozornost bodo namenili razpravi o tako imenovanem strateškem kompasu. To je dokument, ki bo vseboval priporočila na štirih področjih, tako imenovano košarico glede kriznega upravljanja, partnerstva, razvoja zmogljivosti in krepitve odpornosti. Prav pri slednjem si organizator obeta največ razprave, saj bodo ministri pretresli "nabor orodij za soočanje s hibridnimi grožnjami in o zagotavljanju dostopa do globalnih strateških domen, pa naj gre za kibernetski prostor, morje, vesolje. Ministri bodo pozornost namenili tudi dogodkom s področja operativne dejavnosti EU, zlasti v Sahelu, Libiji, Mozambiku in na Zahodnem Balkanu. Srečanje bodo končali z delovnim kosilom, na katerem bodo širše preučili skupne geostrateške izzive in priložnosti za nadaljnje sodelovanje s partnerskimi državami v okviru Nata in ZN. Na razpravo sta povabljena namestnik generalnega sekretarja Nata Mircea Geoanᾶ in podsekretar OZN za mirovne operacije Jean-Pierre Lacroix. Že naslednji dan pa Slovenija na Brdu pri Kranju gosti še neformalno srečanje ministrov za zunanje zadeve članic EU, tako imenovani Gymnich.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.