Predsednik države Borut Pahor se je po posvetovanju z vodji poslanskih skupin odločil, da bo februarja prihodnje leto podpisal akt o razpisu rednih volitev v državni zbor, kot dan glasovanja pa bo določil prvi možni datum, to je 24. april 2020. "Da so precej močne zahteve med ljudmi, torej v volilni bazi, da bi bile volitve čim prej, ni mogoče zanikati, prav nobenega problema ne vidim s tem in tudi nobene posebne politične konotacije, če se je predsednik odločil za prvi možni datum," je poudaril pravni strokovnjak Rajko Pirnat. Nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar je na twitterju medtem ocenil, da gre pri Pahorjevi odločitvi za poskus razelektritve političnega ozračja zaradi zahtev dela opozicije po predčasnih volitvah. "Zato predsednik republike hiti z napovedjo datuma rednih volitev," je menil Zalar in dodal, da 24. april z vidika volilne udeležbe morda ni najboljši datum. Pirnat je na drugi strani menil, da je boljše, da gremo na volitve pred prazniki kot po njih: "Težje si je predstavljati, da bi bile volitve tik po praznikih. To pomeni, da bi morale biti volitve proti sredini maja, torej proti koncu možnih rokov." Zadnji možni datum bi bil 5. junij 2022. Pahor je kasneje pojasnil, da se je za 24. april odločil zato, ker meseca pred volitvami ne prekinjajo počitnice, kot bi se to zgodilo, če bi bile volitve v maju.
Usoda ministra Vizjaka na nitki
Politični analitik, zgodovinar in prevajalec Luka Lisjak Gabrijelčič je ocenil, da je Pahor glede datuma volitev sprejel pravilno odločitev, s tem pa je tudi odgovoril na kritike, predvsem dela opozicije, da se politično ne angažira. "S tem dejanjem je izkoristil edino pristojnost, ki jo dejansko ima po ustavi in s tem na neki način povedal, da volitve potrebujemo čim prej." Ob grožnjah z odstopi zdravstvenega ministra Janeza Poklukarja in gospodarskega ministra Zdravka Počivalška zaradi razhajanj glede zaprtja države, kar je Počivalšek sicer zanikal, ter interpelacijah šolske ministrice Simone Kustec, pravosodnega ministra Marjana Dikaučiča, notranjega ministra Aleša Hojsa in okoljskega ministra Andreja Vizjaka, ki je na udaru kritik zaradi afere Glupi davki, se sicer postavlja vprašanje, ali bo vlada sploh vzdržala do konca mandata ali pa bomo morali na predčasne volitve. "Skoraj zagotovo bodo volitve redne, saj je težko verjeti, da bi izkušeni strateg, kot je Janez Janša, nasprotnikom tik pred koncem mandata privoščil politično zmago, četudi pirovo, da dosežejo tisto, za kar si vse od sestopa Marjana Šarca prizadevajo, pa tega do zdaj niso bili zmožni storiti," je poudaril politični analitik in urednik portala Domovina.je Rok Čakš.
je na neki način povedal, da volitve potrebujemo čim prej."
Če bi kateri od interpeliranih ministrov odstopil ali bi ga poslanci razrešili, bi bila po Čakševi oceni za Janševo vlado to precej velika težava, saj bi se znašla v podobni situaciji kot Šarčeva vlada "v izdihljajih svoje agonije, ki jo je prejšnji premier potem končal z odstopom". Za vsakega padlega ministra bi namreč Janša za nekaj mesecev potreboval zamenjavo, ki bi jo morali potrditi poslanci. Po Čakševih besedah je od ministrov trenutno najbolj oslabljen Vizjak, čigar položaj visi na nitki: "Razkrito početje je zanj zelo obremenilno, kljub temu da mu lahko priznamo dober namen - preprečiti za državo škodljiv prevzem Term Čatež - ter kljub dejstvu, da je bila 'afera na zalogo' 14 let kasneje lansirana iz konkretnih interesov in koristi lobijev, vezanih na njegovo sedanje ministrovanje." A ob besedah, ki jih je Vizjak izrekel, četudi v zasebnem pogovoru, bi v razviti demokraciji padel vsak minister, zato pri njem ni samoumevno, da levi opoziciji ne bo uspelo pridobiti 46 glasov za njegovo razrešitev, podporo bi mu umaknila tudi NSi, čeprav njen problem glede tega predstavlja koalicijska pogodba, je menil Čakš. Če bi Vizjak na koncu padel in bi se to zgodilo dovolj pozno, je po njegovih besedah najbolj verjetno, da bi okoljski resor do rednih volitev upravljal kateri od drugih ministrov.
Kot začasni minister bi lahko vskočil Janša
Poslanci bodo o interpelacijah Kustečeve in Dikaučiča predvidoma odločali na redni novembrski seji državnega zbora. Če kateri od ministrov ne bi prestal interpelacije ali bi pred tem odstopil, bi imela vlada po oceni Lisjaka Gabrijelčiča še manj politične legitimnosti, opozicija pa s tem še ne bi dosegla odstopa vlade in predčasnih volitev: "V tem primeru bi vlada verjetno delala naprej brez ključnih ministrov. Ne nazadnje je predsednik vlade na vrhuncu drugega oziroma tretjega vala epidemije začasno prevzel vodenje ministrstva za zdravje. Mislim, da ne bi imel zadržkov, da enako naredi v primeru drugih ministrstev." Kot je poudaril, bo vlada najverjetneje preživela do zaključka predsedovanja Svetu EU: "Ko bo predsedovanja konec, pa se bo začel razpad. Po tem prav dosti od te vlade ne bomo več videli." Po njegovih besedah je zaradi datuma rednih volitev na neki način skoraj vseeno, ali Janševa vlada pade ali ne. Levi opoziciji dejansko bolj ustreza, da gre vlada na volitve izčrpana in razpadla, Janši pa na drugi strani ustreza, da ne odstopi, ker s tem dokazuje, da v delu opozicije ne morejo zbrati dovolj glasov za njegovo zamenjavo, je pojasnil Lisjak Gabrijelčič. "Če bi opoziciji uspelo zbrati dovolj glasov, da bi odstavila ministre, se eklatantno zastavlja vprašanje, zakaj s temi glasovi ne more priti do edinega mehanizma, ki po naši ustavi lahko zamenja predsednika vlade, torej do konstruktivne nezaupnice," je dodal politični analitik.
Stranke z datumom volitev nimajo težav
Štiriindvajseti april 2022, ki ga je Pahor določil za datum rednih volitev, je sprejemljiv tako za koalicijo kot za opozicijo, ki sicer poziva k predčasnim volitvam. "Roki so seveda tudi v nadaljevanju, ampak to je prvi možni rok, mi s tem nimamo težav," je dejal vodja poslancev SDS Danijel Krivec. Na vprašanje, ali so predčasne volitve še vedno mogoče, pa je odgovoril, da "to pravljico še vedno vrtimo, ampak mislim, da je to samo pravljica". Datum rednih volitev je sprejemljiv tudi za LMŠ. Vodja poslancev največje opozicijske stranke Brane Golubović je ob tem dejal, da je "vsak dan, ko odlašamo z volitvami, ko ta vlada ne prepusti upravljanja epidemije epidemiologom, dan, ko gremo v finančno in zdravstveno katastrofo". Pahorjevo izbiro prvega možnega datuma je pozdravil tudi predsednik državnega zbora iz vrst nepovezanih poslancev Igor Zorčič, ki je sicer dodal, da bi bile predčasne volitve še boljša možnost.
Janša je vodenje zdravstvenega ministrstva začasno prevzel decembra lani, ko je ob izstopu Desusa iz koalicije s tega položaja odstopil Tomaž Gantar. Pirnat je pojasnil, da predsednik vlade lahko začasno prevzame vodenje katerega od resorjev, a za največ tri mesece: "Ni pa nobene ovire, da potem ne bi pooblastil drugega ministra, da spet za tri mesece začasno prevzame to ministrstvo." Po njegovih navedbah bi sicer moral premier že v prvih treh mesecih, ko začasno vodi ministrstvo, poskušati z imenovanjem novega ministra: "Samo če glasovanja ne bi uspela in če z resnimi poskusi nikakor ne bi uspel, pa mora nekdo opravljati tekoče naloge ministra, potem je manjša kršitev oziroma odstopanje od pravil, ki jih prinaša zakon o vladi, da pač pooblasti še drugega ministra, kot da bi sam več kot tri mesece začasno vodil resor, kar bi bila izredna kršitev zakona." Na vprašanje, ali bi vladi prenehal mandat, če bi premier za več kot tri mesece začasno vodil katerega od resorjev, pa je Pirnat odgovoril, da v tem primeru posledice v zakonu niso določene.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
