Urška Mlinarič
Čeprav je vlada sporočila, da bo število vpisnih mest na študiju medicine povečala, v Ljubljani za 40, v Mariboru pa za deset, še ni povsem gotovo, ali se bo to res zgodilo. Senat medicinske fakultete v Ljubljani bo o tem, ali število vpisnih mest dvignejo s 165 na 205, presojal 15. marca, in kot pravi dekan fakultete Igor Švab, do takrat potrebuje konkretne zaveze odločevalcev, ki bodo zavezujoče tudi za prihodnje vlade, in sicer, da bodo poiskali trajne rešitve tako glede prostorske stiske fakultete kot glede kadrov. "Sicer članov senata ne bom mogel prepričati, da podprejo dvig števila vpisnih mest," pravi Švab.
Dekan poudarja, da bi lahko s sedanjim univerzitetnim kadrom ob povečanem vpisu vzdržali kakšno leto, več pa nikakor ne, zato mora biti ponudba vlade konkretna, sicer se lahko ponovi zgodba izpred desetletja. Takrat je bilo v Ljubljani v študijskem letu 2010/2011 vpisanih 231 študentov medicine, leto kasneje celo 254, kar je za skoraj 50 mest več, kot je načrtovano ta trenutek. "A smo morali prav zaradi pomanjkanja kadra in prostorskih zmogljivosti znižati vpis, zato povečevanje vpisa za zgolj eno leto nima smisla," pravi Švab.
Zgradba je stara kar 40 let
V kakšnih prostorih deluje medicinska fakulteta, dovolj zgovorno pove podatek, da je najnovejša zgradba stara že 40 let. "Sami smo že pripravili ambiciozen gradbeni načrt, a denarja zanj nimamo," pravi Švab in pojasni, da se znesek izgradnje celotnega kampusa medicinske fakultete, ki bi vključeval tudi študentski dom, giblje okrog 100 milijonov evrov. Ob tem se soočajo tudi s pomanjkanjem kadra, ki je prav zaradi nestimulativne plačne politike v javnem sektorju na fakulteti večinoma zaposlen le za polovičen čas, preostali del pa v zdravstvenih ustanovah. Ali povedano drugače. Zdravnik začetnik ima enako plačo, kot jo ima profesor na fakulteti, je na nedavnem posvetu na Brdu pri Kranju, ki ga je na hitro, potem ko je vlada zavlačevala s soglasjem za razpis, dejal rektor Univerze v Ljubljani Igor Papič.
V tej luči tudi na univerzah pričakujejo spremembe plačnega sistema. A v tem trenutku je, tudi če bi lahko dobili dodaten strokovni kader, pred fakultetami in raziskovalnimi inštituti še ena ovira; zaradi trenutne zakonske prepovedi ne morejo dodatno zaposlovati, potreba pa bi bila tudi sistematizacija novih delovnih mest. Ob tem, kot nakaže Švab, so težava tudi bolnišnice, ki imajo status učnih bolnišnic in naj bi nudile možnost klinične prakse za študente, vendar pa za tovrstno dejavnost niso najbolj zainteresirane, saj se jim to preprosto finančno ne splača.
Dvig vpisa učinkuje šele čez deset let
Ob tem na medicinski fakulteti, kamor se sicer vsako leto prijavi dvakrat več kandidatov, kot jih sprejmejo, opozarjajo, da četudi bodo vpis povečali, to v kratkem ne more rešiti problema pomanjkanja zdravnikov. "Dvig vpisa zdaj ima lahko učinke šele čez deset let," pravi dekan, saj študij medicine traja šest let, nato pa sledi še štiri do šest let specializacije. Zato je v tem trenutku mogoče zagotoviti dodatne zdravnike - po podatkih Zdravniške zbornice Slovenije (ZZS) najbolj primanjkuje družinskih zdravnikov, in sicer imamo na 1000 prebivalcev le 0,6 družinskega zdravnika - z uvozom ali z zagotovitvijo boljših pogojev dela. Slednji so, kot je pokazala anketa, izvedena leta 2019 med študenti ljubljanske in mariborske medicinske fakultete, pomemben dejavnik pri odločitvi, ali bodo ostali v Sloveniji ali bodo odšli v tujino. Da bi ostali, bi jim ob boljših pogojih dela morali zagotoviti tudi boljše plače, pa tudi možnost specializacije veje medicine, ki si jo želijo. Med anketiranimi jih je sicer 39,3 odstotka dejalo, da razmišljajo o odhodu v tujino po koncu študija, 6,7 odstotka pa je bilo odločenih, da zapustijo Slovenijo.
Letno Slovenijo zapusti 50 zdravnikov
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje na podlagi izdaje potrdila o dobrem imenu in izbrisa iz registra ocenjujejo, da letno Slovenijo zapusti okoli 50 zdravnikov, a poudarjajo, da to ni končna in natančna številka, saj nekateri za potrdilo zaprosijo tudi večkrat in vsi tudi nujno ne odidejo v tujino. Tistih, ki Slovenijo zapustijo takoj po študiju, pa tudi nimajo evidentiranih. Težave, s katerimi se soočajo na medicini, so se nakopičile skozi dolgo obdobje, a jih tudi preko rektorske delovne skupine, katere član je tudi dekan Švab, v lanskem letu v pogovorih z ministrstvom za izobraževanje niso premaknili z mrtve točke. Zato bo zanimivo videti, kako uspešen bo v aktualnih pogovori s predstavniki vlade rektor Univerze v Ljubljani Igor Papič, tudi v luči nedavnih zagotovil predsednika vlade Janeza Janša, da bo vlada medicini zagotovila tako dodatna sredstva kot vse drugo, potrebno za dvig vpisa.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
