Inštitut Jožefa Stefana (IJS) namreč v redni tedenski analizi glede na aktualne epidemiološke podatke ocenjuje, da smo na začetku četrtega vala, saj zdaj že narašča lokalno širjenje okužb. In sicer delta različica virusa, ki je za približno 60 odstotkov bolj kužna od različice alfa. "A letos imamo možnost, ki je lani še ni bilo. Če bo precepljenost dovolj visoka, bodo ukrepi minimalni," je prepričan Leon Cizelj iz IJS.
Kljub temu da za zdaj večjih zaostritev še ni, je vlada včeraj vseeno okrepila način preverjanja sicer že veljavnega pogoja PCT (prebolevniki, cepljeni, testirani). Od ponedeljka naprej bodo organizatorji dogodkov oziroma shodov pa tudi organizatorji športnih in kulturnih prireditev ob vstopu na prireditveni prostor dolžni preverjati izpolnjevanje pogoja. Oseba, ki teh pogojev ne izpolnjuje, se dogodka ne sme udeležiti. "Z aplikacijo, ki jo pripravlja NIJZ in si jo bodo uporabniki naložili na telefon, bodo organizatorji dostopali do QR-kode. Ko bodo kodo skenirali, ne bodo imeli dostopa do osebnih podatkov niti do tega, ali je oseba testirana, je covid prebolela ali pa je cepljena, pač pa bodo le dobili informacijo, ali izpolnjuje pogoj PCT," je pojasnila vodja svetovalne skupine za covid-19 Mateja Logar.
Glede na včerajšnjo odločitev vlade pa bo od 23. avgusta za zaposlene v tistih dejavnostih, kjer je za necepljene oziroma neprebolele obvezno testiranje, veljavnost testov krajša kot doslej. Veljavnost negativnega testa ne bo več teden dni, pač pa bo pri hitrem testu ta 48 ur od odvzema brisa in 72 ur od odvzema pri PCR-testu, kot to že zdaj velja za prehajanje meje. "To je povsem strokovna odločitev, saj je negativen izvid hitrega testa zanesljiv le 48 ur, PCR-testa pa 72 ur, kasneje se zanesljivost zmanjša. Ko imamo cepljenje, ni razloga, da bi bila v delovnih organizacijah veljavnost hitrega ali PCR-testa drugačna kot drugod, kjer velja pogoj PCT," je dejala Logarjeva.
Ob 60-odstotni precepljenosti minimalni ukrepi
Če bodo v kratkem sledila nova zaostrovanja, bo odvisno predvsem od deleža precepljenih, ki pa za zdaj še ni zadosten. Trenutno je z dvema odmerkoma cepljenih 37 odstotkov ljudi. Po besedah Romana Jerale s Kemijskega inštituta bi moral biti ta delež bistveno večji: "Do jeseni bi morali predvsem zagotoviti skoraj popolno precepljenost bolj ogroženih, predvsem starejših od 50 let. Trenutno smo pri manj kot 60 odstotkih polno cepljenih v tej starostni skupini, morali pa bi preseči 90 odstotkov. Za preprečitev naslednjega vala okužb bi morali imeti več kot 85 odstotkov cepljenih ali prekuženih v celotni populaciji." Leon Cizelj pa je prepričan, da bi lahko brez dodatnih omejitev v jeseni živeli že, če bi dosegli 60-odstotno precepljenost. "Po naših ocenah je trenutno prekuženih okoli 25 odstotkov, in če bi že dosegli 60-odstotno precepljenost, bi to moralo zadoščati, da bi jesen preživeli brez novih zaostrovanj. Ostali bi le osnovni ukrepi, kot so maske, medosebna razdalja in pogoj PCT," je pojasnil.
Če tega deleža ne bomo dosegli, pa bomo imeli težavo. "Ker je ta različica bolj kužna, moramo biti tudi veliko bolj previdni. Danes je pri nas prebolelih okoli 25 odstotkov, cepljenih je okoli 40 odstotkov in to pomeni, da se od 850.000 do 900.000 ljudi še vedno lahko okuži, to pa je dovolj, da se nam ponovi jesenski scenarij, ko smo imeli tudi tisoč ljudi v bolnišnicah," še pravi Cizelj.
Čas bi morali izkoristiti za cepljenje
Jerala še pravi, da bo te odstotke težko doseči, sploh s trenutno dinamiko cepljenja. "Časa nam zmanjkuje," pravi in dodaja, da se zaostrovanju ukrepov zato ne bomo mogli izogniti. "Dosedanji valovi okužb so pokazali, da prepozno ukrepanje, kot je bilo lansko jesen, lahko prinese hude posledice. Problem je, da bi nadaljnje zapiranje družbe povzročilo veliko škodo, in takšni ukrepi lahko predvsem prinesejo čas, v katerem bi se morali cepiti, česar pa zdaj nočemo izkoristiti. Morda se bo, ko se bo povečala zasedenost bolnišnic, motivacija za cepljenje povečala, zagotovo pa ne bi mogli vseh preostalih cepiti v enem ali dveh mesecih, da ne omenjam, da je za zaščito po cepljenju potreben kakšen mesec," je dejal.
Najslabša precepljenost v Podravju
V Sloveniji je z dvema odmerkoma trenutno cepljenih 37 odstotkov ljudi, s prvim odmerkom je trenutno cepljenih 47 odstotkov ljudi. Največja precepljenost je v zasavski regiji, kjer je delež precepljenih 40,2-odstoten. Sledijo primorsko-notranjska, koroška in goriška regija. Najnižji delež precepljenih je v podravski regiji, kjer je z dvema odmerkoma za zdaj cepljenih 33,7 odstotka ljudi. V spodnji polovici lestvice po precepljenosti so še obalno-kraška, posavska in savinjska regija.
Pa bodo ukrepi morda ostrejši za tiste, ki niso cepljeni? Leon Cizelj pravi, da bi to bilo logično. V tem valu namreč imamo dve možnosti - zaostrovanje ukrepov ali cepljenje, v prejšnjih valovih pa te možnosti ni bilo. S tem se strinja tudi Jerala: "Smiselno se mi zdi, da bi v kolektivih, kjer so vsi cepljeni, lahko uporabljali blažje omejitve. Zagotovo pa je treba zagotoviti, da se ne bodo okužili pacienti v bolnišnicah in oskrbovanci v domovih starejših občanov, kar se je dogajalo lani."
Kljub podrobnim projekcijam, ki jih pripravlja Inštitut Jožefa Stefana, pa je vrhunec četrtega vala težko napovedati. Kot pravi Cizelj je to odvisno predvsem od precepljenosti: "Verjetno bo vrhunec nekje v oktobru. Če bomo ostali pri okoli 40-odstotni precepljenosti, bo vrhunec izrazit in podoben lanskemu, če pa bo precepljenost višja, bo vrh razmazan, daljši in se bo le prevesil navzdol. Hospitaliziranih pa ne bo tako veliko."