Milijarder Jeff Bezos (57 let) je v ponedeljek, 5. julija, na dan, ko je pred 27 leti registriral podjetje Amazon, kot najbogatejši zemljan odstopil s položaja glavnega izvršnega direktorja podjetja. Po podatkih z Bloombergove lestvice milijarderjev se je upokojil s 197 milijardami dolarjev pod palcem. Američani imajo za starost ob upokojitvi pri 65 letih v povprečju privarčevanih 266.400 dolarjev. To pomeni, da je Bezos delal osem let manj od povprečnega Američana, premoženja pa ima ob upokojitvi 739-krat več.
Milijarderjevi zaposleni z boni za prehrano
Novinarji portala Business Indiser so spomnili, da je krepko rast Bezosovega premoženja lani omogočila epidemija. Zaradi velikega povečanja spletne prodaje je vrednost Amazona na borzi narasla za 75 milijard dolarjev. Bezos, ki ima v lasti 14 odstotkov delnic podjetja, je tako na sekundo zaslužil več kot povprečni Američan na teden. Astronomski je bil njegov zaslužek tudi v primerjavi z zaposlenimi v Amazonovih skladiščih. Ti delajo v ZDA od leta 2019 za minimalno plačo, ki je 15 dolarjev na uro. Brez nadur tako zaslužijo 31 tisoč dolarjev na leto. A to ne velja za vse.
Po podatkih ameriške zvezne vlade, ki so jih objavili na portalu Fox Business, je v letu 2020 več kot 4000 zaposlenih v Amazonovih skladiščih v devetih zveznih državah izpolnjevalo pogoje za pridobitev bonov za hrano (food stamps), ki so subvencija države za revne. Med njimi je 70 odstotkov zaposlenih za polni delovni čas.
Bezos je od leta 2013 lastnik Washington Posta, enega največjih časopisov v ZDA. V reviji Time so leta 2018 objavili podatek, da je Bezos v le 26 sekundah zaslužil toliko, kot je v enem letu zaslužil zaposleni pri Washington Postu. Po objavi tega podatka so mu zaposleni na Washington Postu poslali odprto pismo z zahtevami za dvig plač in več bonitet. "Prosimo vas, da pokažete svetu, da niste prvi le po ustvarjanju premoženja, ampak da ga znate tudi deliti z ljudmi, ki so vam ga pomagali ustvariti," so napisali. Novinarji revije Time so takrat tudi opozorili, da milijarderji iz tehnoloških podjetij, med katerimi je Jeff Bezos, velike večine bogastva ne ustvarijo s plačo ali nagradami, ampak z rastjo tečajev delnic njihovih podjetij, kar pomeni, da bi lahko denar metali v morje, pa bi bili vsak dan bolj bogati. Bezos je v letu 2020 s plačo zaslužil 81.840 dolarjev, iz drugih virov je imel 1,6 milijona dolarjev prihodkov.
Zaradi norm uriniranje v plastenke
Bezosovo premoženje je vredno več od bruto domačega proizvoda (BDP) kar lepega števila držav. BDP pomeni vrednost vsega, kar ljudje v državi ustvarijo v enem letu. Po podatkih Svetovne banke je v letu 2020 imelo 11 od 27 članic EU manjši BDP od Bezosovega premoženja. Slovenija je bila z 52,9 milijarde dolarjev seveda med njimi.
Koncern Amazon se pojavlja tudi med podjetji, ki najbolj grobo kršijo pravice zaposlenih. Marca je član kongresa iz zvezne države Wisconsin Mark Pocan spomnil, da so zaposleni v Amazonovih skladiščih prisiljeni opravljati malo potrebo v plastenke, ker med delovnim časom ne smejo na stranišče. "Če bi bilo to res, nihče ne bi delal za nas," so mu odgovorili v podjetju. Potem ko so novinarji portala Inercept objavili dokumente in fotografije, s katerimi so dokazali, da je lulanje v plastenke zaradi pritiskov na zaposlene, ki morajo za vsako ceno doseči norme, v Amazonu tako "pogosta praksa, da to menedžerji redno omenjajo na sestankih, v dokumentih in elektronski pošti", so se bili v Amazonu prisiljeni opravičiti.
Okrog 30 zaposlenih je novinarjem Business Insiderja že leta 2019 predstavilo "brutalne" razmere za delo pri Amazonu. Izpostavili so dolge delovne dneve, poškodbe na delovnem mestu, ukinitev dodatkov zaposlenih, ki so jim dvignili minimalno urno plačilo na 15 dolarjev. Organizacija Središče za strateško organizacijo je objavila podatke, da jih od 100 zaposlenih v Amazonovih skladiščih 5,9 utrpi resno poškodbo, kar je 80 odstotkov več tovrstnih poškodb, kot jih beležijo pri zaposlenih v drugih skladiščih.
Bezos še ta mesec v vesolje
Jeff Bezos je leta 1994 s takratno ženo MacKenzie v garaži v ameriškem mestu Seattle registriral spletno prodajalno knjig, iz katere je nato nastal eden največjih koncernov na svetu. Velja za pionirja množične spletne prodaje najprej knjig, kasneje pa še drugega blaga. Pohitel je tudi z razvojem računalništva v oblaku in dostave na dom. Amazon ima po podatkih tržno vrednost več kot 1700 milijard dolarjev, lani pa je imel 386 milijard dolarjev prihodkov. Bezos je že februarja sporočil, da se bo kmalu poslovil od vodenja Amazona, a bo kot izvršni predsednik ostal dejaven v podjetju. Izšolal se je za električnega inženirja in računalniškega programerja, po študiju pa je delal tudi na Wall Streetu. S svojim vesoljskim podjetjem Blue Origin namerava še ta mesec poleteti v vesolje. Na položaju glavnega izvršnega direktorja Amazona ga je nasledil 53-letni Andy Jassy, ki je postavil storitve Amazon Web Services.
V skladišču v Alabami je po poročanju Newsweeka vodstvo Amazona organiziralo kampanjo proti sindikalnemu organiziranju zaposlenih. Kampanja je bila tako ostra, da so jo nekateri zaposleni označili za nadlegovanje. Tudi to so v podjetju seveda zanikali.
Predstavniki neprofitnih organizacij, ki so delničarji podjetja, med njimi Oxfam America, so po poročanju Newsweeka maja napovedali, da bodo na junijski skupščini delničarjev zahtevali, da bi v odbor direktorjev Amazona imenovali osebo, ki bi kot sindikalni zaupnik zastopala interese 1,3 milijona zaposlenih, ki delajo za minimalno urno postavko. Predlog je bil na predlog vodstva podjetja zavrnjen. Jeff Bezos je po poročanju Reutersa v pismu delničarjem napisal, da podjetje potrebuje "boljšo vizijo za uspeh naših zaposlenih".
Bo naslednik Bezosa mislil s svojo glavo?
Po poročanju Financial Timesa je s čela Amazona odšel v ključnem trenutku, saj je podjetje pod močnim pritiskom politike in regulatorjev. Ameriški kongres želi sprejeti zakon, ki bo omogočil razbitje Amazona na manjše dele, podjetje preiskuje zvezna komisija za trgovino in tožilci v več zveznih državah ZDA. Dve preiskavi je uvedla tudi Evropska komisija v Bruslju. Tim Bray, ki je lani protestno zapustil Amazon, potem ko so odpustili žvižgače, pravi, da bo Bezosov naslednik Andy Jassy moral vložiti bistveno več energije v pogovore z regulatorji in vzpostavitev odnosov z družbo nasploh kot njegov predhodnik. Sonia Kowal iz družbe Zevin Asset Management, ki je Amazonova delničarka, pravi, da bo moral dokazati, da misli s svojo glavo. Strategije podjetja ne bo mogel spremeniti, če mu bo Bezos dihal za vrat.
386
milijard dolarjev je lani ustvaril koncern Amazon.
197
milijard dolarjev je vredno Bezosovo premoženje.
11
od 27 članic EU ima manjši BDP od Bezosovega premoženja, Slovenija je z 52,9 milijarde dolarjev med njimi.
5,9
od 100 zaposlenih v Amazonovih skladiščih utrpi resno poškodbo, kar je 80 odstotkov več kot zaposleni v drugih skladiščih.
V poslovilnem pismu delničarjem je Bezos napisal, da upa, da bo izboljšal ugled podjetja kot delodajalca, da si bo prizadeval, da bo Amazon postal najboljši in najvarnejši delodajalec na svetu. To po besedah Kowalove, ki je vodila kampanjo za postavitev sindikalnega zaupnika, ne zveni kot umik, ampak kot osredotočenje na probleme, ki jih je sam ustvaril. Finančni investitorji imajo druge skrbi. Bojijo se, da podjetje z odhodom ustanovitelja s položaja glavnega izvršnega direktorja ne bo več pripravljeno iti v tvegane poskuse. Jennifer Cast, ki je bila med prvimi 25 zaposlenimi in je več kot deset let tesno sodelovala z Jassyjem, pa trdi, da nikoli ne bi prevzel položaja, kjer ne bi mogel doseči napredka in sprememb. V nasprotju z mnogimi ljudmi v podjetju ima veliko željo po učenju.
