Klara Širovnik
Če je povpraševanje po rastlinskih napitkih v gostilnah pogosto, tovrstnih izdelkov tudi na policah trgovin bojda ne manjka. Sprehodili smo se skozi supermarket v središču prestolnice. Tetrapaki s kravjim, kozjim in ovčjim mlekom so sicer še vedno v prevladi, a jim - v skoraj enaki zastopanosti - družbo delajo še "alternativna mleka". Njihove cene niso nizke, lahko bi celo rekli, da so precej zasoljene. Za liter najcenejšega sojinega mleka boste odšteli evro, za lešnikov napitek z dodatkom vanilje pa celo slabih pet evrov. Liter kravjega mleka v povprečju stane evro in pol. Ponudba napitkov, ki jih marsikdo uporablja kot nadomestek živalskemu mleku, je sicer izjemno raznolika - ob našem obisku smo jih recimo našteli 13.
Pazite na jezik
Terminologija je ob vsesplošnem porastu tovrstnih rastlinskih napitkov še vedno zelo občutljiva in nedorečena. Če boste strokovnjaka povprašali, kaj so to alternativna mleka, lahko pričakujete, da mu bo v lica stopila rdečica. "Poglejte, mleko je mleko, to pa so različni rastlinski napitki, ki ne morejo vzdržati pod izrazom mleko," odločno pove alergologinja Nika Lalek iz klinike Golnik. Maja Hrovat iz Veganskega društva Slovenije, sicer doktorica veterine, po drugi strani tako oznako brani. "Ta izraz uporabljamo, ker je praktičen, ne gre za to, da bi napitke želeli enačiti z mlekom živalskega izvora. Mislim, da je tako protestiranje glede terminologije zgolj obupan poskus nekaterih predstavnikov zdravniške stroke, da bi diskreditirali vrednost rastlinskih napitkov," pove.
Vsakršno črvičenje še ni alergija
Postopno normalizacijo rastlinskih napitkov kot povsem sprejemljivega mlečnega nadomestka smo sprva pripisovali predvsem alergijam in laktozni intoleranci. Češ, naj jih pijejo tisti, ki mleka živalskega izvora ne smejo uživati. A mišljenje, da so takšne in drugačne alergije na hrano v globalni populaciji vse večja težava, je zmotno. "Ljudje za vse težave, ki jih imajo s črevesjem ali kožnimi izpuščaji, uporabljajo besedo alergija. In potem se zdi, kot da ima vsak tretji človek v Slovenijo neko alergijo," pripoveduje Lalekova. Alergijo na hrano ima pravzaprav zgolj štiri procente odraslih oseb, veliko več pa je takih, ki se soočajo s prebavnimi težavami ali kožnimi izpuščaji. "Vzrok običajno tiči drugje, ne gre za alergijo. A zdravniki, pa potem posledično tudi bolniki, zlorabljajo to besedo za vsak najmanjši simptom," še dodaja.
Statistični urad Republike Slovenije
- V letu 2017 so na slovenskih kmetijskih gospodarstvih namolzli skoraj 648.000 ton kravjega mleka, kar je približno 0,3 odstotke manj kot v letu 2016. Ta količina kravjega mleka je bila namolzena na približno 15.000 kmetijskih gospodarstvih.
- Prirejo mleka opuščajo predvsem manjši rejci.
- Namolzeno kravje mleko so za lastno prehrano molzli na manj kot 13.600 kmetijskih gospodarstvih. Količina kravjega mleka, ki je bila porabljena za lastno prehrano, je bila za več kot 1.700 ton (ali za 16 %) nižja kot v letu 2016.
Strah, da soja in oreščki ogrožajo slovenske živinorejce, je odveč.
So alternativni napitki dejanski nadomestek mleku?
Se lahko ljudje, ki živalskega mleka zaradi zgoraj opisanih razlogov ne uživajo, zato brezskrbno poslužijo rastlinskega nadomestka? Mnenja so deljena. Hrovatova pravi, da pri rastlinskih napitkih z dodanim kalcijem taka zamenjava funkcionira. "Rastlinska mleka vsebujejo veliko manj, pravzaprav skorajda nič nasičenih maščob in nič holesterola. Če so obogatena s kalcijem, kot je to pogosto pri napitkih, ki jih kupimo v trgovini, gre za zelo zadovoljiv nadomestek," pravi. Na drugi strani Lalekova trdi, da to ni res. "Svojim pacientov take zamenjave bi svetovala, to sploh ni nadomestek. Hranljivosti teh tekočin se ne more primerjati. Če imate mandljevo ali riževo mleko je to pravzaprav voda, ki nastane kot nek odpaden material pri pridelavi riževih izdelkov," pravi Lalekova.
