Matej Grošelj
Potem ko je Komisija za preprečevanje korupcije sprejela pravnomočne ugotovitve, da je gospodarski minister Zdravko Počivalšek kršil integriteto in presegel pristojnosti pri nabavi ventilatorjev, se je državni vrh začel posmehovati odločitvi nadzornega organa pod vodstvom Roberta Šumija. Počivalšek politične odgovornosti ni prepoznal. Pravi, da ima mirno vest in k odstopu poziva tiste, ki so izdali odločbo. To ni edini primer, ko najvišji državni uradniki ignorirajo obremenilne ugotovitve nadzornih institucij. "Odnos slovenske politike do boja proti korupciji je dosegel dno. Državljani bodo aprila na volitvah odločili, ali želijo živeti v mafijski ali pravni državi, kjer bo vsak odgovarjal za svoja dejanja. Ne samo kazensko, pač pa tudi politično in moralno," pravi prvi predsednik KPK Drago Kos.
Ponavljajoči se pritiski na institucije
Predsednik vlade Janez Janša je ob robu ugotovitev KPK v zadevi Počivalšek in ventilatorji zamahnil z roko in diskreditiral delovanje komisije. "Važno, da je po mnenju KPK s popoldanskim fušem Golobovega predsednika računskega sodišča za 20.000 evrov na mesec vse integritetno in brez tveganja," je zapisal na twitterju. Matej Lahovnik, profesor z ekonomske fakultete v Ljubljani in vodja vladne svetovalne skupine, je pristavil, da "KPK postaja komisija za promocijo kozlarij". Počivalšek se ne sramuje, da je direktorju zavoda za blagovne rezerve dajal navodila glede plačil pri izvedbi konkretnih poslov. Čeprav je kršil integriteto, minister pravi, da bi še enkrat ravnal enako. Vladni funkcionarji so v podobnem slogu raztrgali tudi lansko odločitev računskega sodišča, ki je ugotovilo, da vlada skupaj s tremi ministrstvi in zavodom za blagovne rezerve ni ravnala učinkovito pri nabavi zaščitne opreme v prvem valu epidemije. Ko je KPK lani ugotovil, da je Aleksandra Pivec kršila integriteto in prepoved glede sprejemanja daril, se je očitkov otepala tudi nekdanja kmetijska ministrica.
"Zavračanje ugotovitev je odraz politične kulture v Sloveniji, ki ni na želeni ravni. V zahodnih državah, po katerih se želimo zgledovati, je za umik najvišjega predstavnika oblasti s položaja pogosto dovolj že utemeljen sum določenih kršitev. Pri nas teh standardov žal nimamo," so se odzvali v KPK. Problematičen odnos državnega vrha do nadzora in spoštovanja ugotovitev nadzornih institucij ne velja samo za KPK. Skupaj z računskim sodiščem, varuhom človekovih pravic in informacijskim pooblaščencem je komisija lani opozorila, da se dogajajo ponavljajoči se politični pritiski na nadzorne institucije. "Sorazmerno z napadi na novinarje, nevladne organizacije in nadzorne institucije upada tudi sposobnost družbe za boj proti korupciji, ki v zadnjem desetletju ni bil prioriteta nobene vlade," dodajajo v Transparency International (TI) Slovenia, ki je prav tako tarča političnih napadov, zlasti iz vladnih vrst. "Namesto ukvarjanja s sistemskimi problemi, kot je korupcija, se politika raje ukvarja s tistimi, ki na probleme opozorijo," dodajajo.
Priporočila za prihodnjo vlado
Transparency International Slovenia izrecno poudarja, da brez osnovnih človekovih pravic ni boja proti korupciji. Nevladna organizacija pod začasnim vodstvom Sama Bardutzkya je glede na zaskrbljujoče trende na področju preprečevanja korupcije pripravila nabor priporočil za prihodnjo vlado. Po mnenju TI Slovenia bi moral politični vrh z zakonom učinkovito zaščititi žvižgače, posodobiti obstoječi pravni okvir o integriteti in preprečevanju korupcije ter dosledno spoštovati resolucijo o normativni dejavnosti. Društvo se obenem zavzema za zakonsko zaščito novinarjev, nevladnih organizacij in predstavnikov civilne družbe pred strateškimi tožbami, obenem pa prihodnjo oblast poziva, naj zagotovi kadrovske in finančne okrepitve Komisije za preprečevanje korupcije, računskega sodišča in tožilstva.
Ob pogostih političnih aferah, pritiskih na medije, civilno družbo in neodvisne institucije je Slovenija nazadnje zdrsnila na indeksu zaznave korupcije in se oddaljila od evropskega povprečja. "Rezultat razgalja večletno pomanjkanje temeljitejših reform, nekatere slabe prakse na tem področju, podhranjenost pristojnih institucij in večletno potiskanje področja preprečevanja korupcije na obrobje političnega parketa. V supervolilnem letu zato politične akterje pozivamo, da se z besedami in dejanji zavežejo k učinkovitemu boju proti korupciji in zaustavijo negativen trend," izpostavljajo v TI Slovenia. Ob tem dodajajo, da je integriteta ključna za varovanje javnega interesa pri sprejemanju odločitev javnega pomena. Prav tako gre za enega od temeljev zaupanja v delovanje funkcionarjev in institucij, ki jih predstavljajo.
Politika nevtralizira delovanje KPK
Pred devetimi leti je zaradi ugotovitev KPK o nepojasnjenem izvoru premoženja prvaka SDS razpadla druga Janševa vlada. Drago Kos pravi, da je slovenska politika po ustanovitvi KPK hitro ugotovila, da lahko komisija tudi ugrizne, zato so njeno delovanje s spremembami zakona in kadrovskimi rošadami začeli nevtralizirati. Ugled KPK je glede na drastično znižanje števila prijav korupcije padel na najnižjo točko, ko je komisijo vodil odvetnik Boris Štefanec. "Vsaka država je zgrajena kot občutljiv sistem medsebojno odvisnih institucij. Ko politika ene od teh institucij ne upošteva, to pomeni amputacijo drugih institucij. Na koncu pridemo do tega, da se moralna zgradba države zruši. To se je zgodilo pri nas. Slovenija gre po poti držav iz soseščine, ki niso samo tipično avtoritarno vodene države, ampak je njihova značilnost tudi to, da vladajoče garniture ne odgovarjajo za nobeno nepravilnost," meni Kos.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
