Tina Recek
Vas boli križ, rama, vrat? Tako neprijetno občutenje v današnjem času ni nič presenetljivo, saj, kot pravi fizioterapevt Jure Reherman, bolečina v ledvenem delu hrbtenice velja za kronično bolečino sodobnega časa. Predstojnica Inštituta za fizikalno in rehabilitacijsko medicino UKC Maribor prim. prof. dr. Breda Jesenšek Papež, dr. med., predstavi nekaj statističnih podatkov: novejše raziskave so pokazale, da se najpogosteje pojavlja v tretjem življenjskem obdobju in da jo vsak trenutek občuti od 15 do 20 odstotkov ljudi. Poleg tega predstavlja tretji najpogostejši vzrok invalidnosti v starostni skupini med 45. in 65. letom starosti.
Zabrazgotinjena mišica boli
Ali je posledica dolgotrajnega sedenja in premalo aktivnosti? Sogovornica odvrne, da posledice dolgotrajnega sedenja in fizične neaktivnosti dokazano vplivajo na kakovost in dolgost življenja. Vendar moramo problematiko bolečin v hrbtenici razumeti širše. Bolečine mišično-kostnega sistema v križu, rami, vratu, s pridruženimi motnjami živčnega sistema (na primer z mravljinci v rokah, senzoričnimi motnjami, slabšanjem mišične moči ...) ali brez njih, prizadenejo ljudi vseh starostnih skupin in različnih poklicev. "Bolečine niso neposredno vezane na stopnjo fizične obremenitve na delovnem mestu ali v domačem okolju, temveč predstavljajo skupek biomedicinskih in psihosocialnih okoliščin. Med njimi je sedeče delo samo eden izmed vzrokov, ki v različnih kombinacijah s fizično neaktivnostjo, slabimi prehranskimi navadami, nezdravimi razvadami ali odvisnostmi, neurejenimi medsebojnimi odnosi, socialnimi stiskami, stresnim načinom življenja, pridruženimi obolenji in dedno predispozicijo, in še bi lahko naštevali, pripelje do motenj funkcioniranja posameznika. To pa se lahko odraža tudi v obliki bolečine. Celo več, bolečina lahko preide v kronično. Obravnava takšnega bolnika mora biti celostna, samo odstranitev enega izmed vzrokov ne zadostuje," zatrdi Jesenšek Papeževa.
Pomagajo urejeni medsebojni odnosi
Kako nad bolečino? Jure Reherman svetuje, da se vprašamo, kako se počutimo, smo pozorni na dihanje in na pravilne gibe ob premikanju telesa. Kot enega izmed učinkovitih trikov, zaradi katerega nam bo telo hvaležno, omeni, naj vsake toliko časa prekinemo z delom na delovnem mestu -priporoča na vsakih 45 minut - in nato denimo desetkrat poberemo s tal svinčnik, naredimo en krog okoli poslovne stavbe in nekajkrat globoko vdihnemo.
Kdaj po strokovno pomoč
Kdaj naj se bolnik odloči za obisk zdravnika? Obisk zdravnika je po besedah Brede Jesenšek Papež odvisen od klinične slike ter stopnje in trajanja bolečine v križu. V vsakem primeru naj se oglasi pri svojem izbranem zdravniku, kadar bolečina vpliva na funkcioniranje ali če se pojavijo nevrološki izpadi (oslabela moč mišic na spodnjih udih, težave pri hoji, spremembe čutenja po koži, stopnjevanje bolečin pri kihanju, kašljanju in napenjanju). Nujno, v roku 24 ur, se mora oglasiti v kirurški urgentni ambulanti, če nastopijo tako imenovane sfinkterske motnje (težave pri odvajanju urina in blata) in motnje občutkov v urogenitalnem območju (presredku). Vsa ta navodila veljajo, če je vzrok bolečinam že znan in gre za mišično-kostno bolečino, sicer mora zdravnik najprej opraviti pregled in diagnostični postopek.
Primerljivih podatkov nimamo
"V ZDA znaša strošek zdravljenje bolečin v hrbtenici en odstotek vsega bruto domačega proizvoda. To predstavlja najbolj drago zdravljenje med kroničnimi mišično-kostnimi obolenji. Največ porabljenega denarja gre na račun diagnostičnih postopkov, sledita operativno zdravljenje in fizioterapija. Primerjalnih podatkov za Slovenijo nimamo, žal pa v Sloveniji tudi nimamo urejene mreže rehabilitacije na nacionalnem nivoju," pojasnjuje Breda Jesenšek Papež.
