Zaradi zgrešenih nabav ventilatorjev v prvem valu epidemije - posli so pod lupo policistov in preiskovalcev - pa tudi zaradi zapletenih postopkov naročanja so se bolnišnice v drugem valu epidemije, ko gre za zagotavljanje delujočih naprav za mehanično predihavanje bolnikov, povečini znašle same. Že v spomladanskem delu epidemije je postalo jasno, da številni ventilatorji, ki jih zahodne države naročajo iz Kitajske, preprosto niso uporabni. Že aprila so britanski zdravniki opozarjali, da 250 ventilatorjev iz Kitajske ne deluje in da je ni sile ali dodatne opreme, ki bi jih spravila do ustreznega delovanja. V Sloveniji se je zgodba ponovila, le redke bolnišnice uporabljajo ventilatorje Siriusmed, ki jih je dobavilo podjetje Geneplanet, za ventilatorje Bellavista, ki so v Slovenijo prišli prek Gorenja, pa je javna agencija za zdravila izdala prepoved uporabe. Siriusmede so bolnišnice izločale same. V UKC Maribor so jih najprej preizkusili na običajnem oddelku intenzivne terapije, ker je tam možen hiter dostop do bolnika. "Po kaki uri so prenehali delovati, še hujše je to, da so se ustavili, ne da bi opozorili na to," pove Alenka Strdin Košir, vodja intenzivnih covidnih enot v UKC Maribor. Da niso primerni za uporabo, je ocenila tudi notranja strokovna komisija kliničnega centra, prav tako pa stroka v UKC Ljubljana. Bolnišnice so ob hitrem nenadnem zaostrovanju epidemije ustrezne ventilatorje pričele nabavljati same, in to po različnih postopkih.
Načrtovali 24 intenzivnih postelj, zagotovili 55
UKC Maribor je imel dan pred razglasitvijo epidemije osem pacientov s covidom na intenzivnih posteljah in še sedem prostih ventilatorjev. Imeli so tudi 17 ventilatorjev Zavoda RS za blagovne rezerve, ki so jih dobili med prvo epidemijo in niso v funkciji (za sedem bellavist je bila izdana uradna prepoved uporabe, za deset siriusmedov poleg okvar še danes ni vseh dodatkov, da bi lahko z njimi varno zdravili paciente s covidom). "Zaradi eskalacije epidemije in preseganja vseh poletnih napovedi je bilo v oktobru ugotovljeno, da se bo število intenzivnih postelj za covid bolnike povečalo s planiranih 24 na 45 do 55, zato je bilo treba nemudoma nabaviti dodatne ventilatorje. Poglavitna kategorija pri nabavah, poleg ustreznosti za covid bolnike, je bil čas dobave," pojasnjujejo v UKC Maribor.
GOLNIK
Bellaviste vrnili v blagovne rezerve
Na Golniku so spomladi razpolagali s 14 ventilatorji, saj so le nekaj dni po razglasitvi epidemije kupili štiri; dva znamke Philips, enega Hamilton in enega znamke Lowenstein Elisa. Ker so bili nekateri rabljeni in nadgrajeni, nam točnih cen niso sporočili. So pa oktobra kupili še tri ventilatorje Lowenstein, in sicer dva z javnim razpisom, za kar so odšteli 33.000 evrov, in enega po evidenčnem postopku za 37.000 evrov. Vse tri je dobavil Ram 2. Iz blagovnih rezerv so dobili štiri ventilatorje Medtronic in deset ventilatorjev Bellavista, ki jih je državi dobavilo Gorenje. Slednje so tudi vrnili, saj ti še vedno nimajo dovoljenja javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke za uporabo. Tudi na Golniku poudarjajo, da dodatnih ventilatorjev ne potrebujejo, saj je trenutna težava pomanjkanje osebja, ki bi z njimi znalo delati.
"Zaradi pomena takojšnje dobave smo se obrnili na številne ponudnike ventilatorjev (Draeger, Ram 2, Euromed, Interpart), ki tudi sicer poslujejo z nami na področju nabave medicinske opreme, in pri preverjanju dobavljivosti je bilo ugotovljeno, da lahko v roku največ 14 dni dobavi ventilatorje le Ram 2," pravijo v UKC Maribor. Kupili so deset ventilatorjev tipa Elisa modela 600 proizvajalca Lowenstein. Cena enega je bila 27.100 evrov z DDV. Predmet drugega postopka je nabava 20 ventilatorjev tipa NKV-550 proizvajalca Nihon Kohden. Cena enega je bila 29.000 evrov z davkom.
CELJE
Imajo 43 ventilatorjev, uporabljajo jih 37
V celjski bolnišnici so prvi val epidemije dočakali z 22 ventilatorji, s katerimi sta že pred epidemijo delali njihovi enoti za intenzivno medicino. V prvem valu epidemije so od Zavoda za blagovne rezerve Republike Slovenije v uporabo prejeli 20 ventilatorjev Siriusmed R30, sami pa so z donacijskimi sredstvi, ki so jih zbrala celjska podjetja, kupili ventilator višjega kakovostnega razreda Servo-U (Maquete). Cena aparata je bila 54.804 evre z DDV.
Skupno imajo tako v bolnišnici 43 ventilatorjev. "Vsi ventilatorji, ki jih imamo, so primerni za dolgotrajno ventilacijo tako covid kot necovid pacientov."
V bolnišnici so ob tem tudi ocenili, da jim takšno število ventilatorjev, glede na prostorske in predvsem kadrovske kapacitete, ki jih imajo, zadošča, zato dodatnih ventilatorjev niso kupovali.
Zaradi pomanjkanja ventilatorjev si je UKC Maribor konec oktobra celo izposodil osem ventilatorjev pri UKC Ljubljana, a so štiri že vrnili oziroma jih prepeljali v bolnišnico v Novem mestu, štiri bodo vrnili v prihodnjih dneh. "V tem času nas je za posojo ventilatorjev prosila SB Celje, vendar zaradi težav z ventilatorji Siriusmed do posoje ni prišlo," pravijo v Mariboru, a v Celju zatrjujejo, da so z ventilatorji Siriusmed zadovoljni. Javno naročilo iz 6. oktobra je kljub nabavi 30 ventilatorjev odprto še dalje, ocenjujejo, da bodo potrebovali skupno 60 ventilatorjev za bolnike s covidom, a seštevek vseh bo 53.
V Ljubljani dokupili 50 ventilatorjev Hamilton
V naši največji bolnišnici, kjer tudi zdravijo največ bolnikov s covidom, so imeli ob začetku epidemije na voljo 243 ventilatorjev. Koliko od teh je bilo primernih za te bolnike, ni znano, iz nakupov pa je razvidno, da jih je bila večina kupljena prav za bolnike s covidom, medtem ko so jih deset dobili iz državnih zalog. Poslali so jim ventilatorje Siriusmed, ki pa jih še ne uporabljajo pri covidnih bolnikih, saj jih je tudi strokovna skupina pod vodstvom Marka Noča ocenila za manj primerne. Ob koncu oktobra je UKC Ljubljana imel tako za lastne potrebe skupno 345 ventilatorjev, pri čemer jih je 227 primernih za covidne bolnike, med njimi 18 za otroke. In kot poudarjajo, za zdaj dodatnih ventilatorjev ne potrebujejo, saj so jih lahko osem celo začasno posodili UKC Maribor. Sami so tako v zadnjega pol leta kupili 50 ventilatorjev Hamilton C6 dobavitelja Framed, po ceni 44.890 evrov. V ceno ni vštet davek na dodano vrednost. Za 54 ventilatorjev Sternad Vento 62 dobavitelja Geneplanet Diagnostika so plačali 39.500 evrov za enega, 91.322 evrov pa so odšteli za tri ventilatorje Lowenstein Elisa. Dobavitelj je bil Ram 2, ki je tudi sicer pogost dobaviteljev ventilatorjev v slovenskih bolnišnicah.
PTUJ
Kupili transportne ventilatorje
V ptujski bolnišnici imajo 16 ventilatorjev, od tega je enajst stacionarnih in pet transportnih, ki so primerni le za stabilizacijo bolnika ob premeščanju ali transportu. Kot pravi Anica Užmah, direktorica, so vsi ventilatorji v uporabi skladni s potrebami: "V naši intenzivni enoti zdravimo štiri covid bolnike. Ventilatorji iz državnih blagovnih rezerv se uporabljajo za covid bolnike, ki so nameščeni v začasni intenzivni enoti." V ptujski bolnišnici so ob razglasitvi epidemije imeli šest ventilatorjev, štiri stacionarne in dva transportna. Iz državnih blagovnih rezerv so prejeli sedem ventilatorjev, sami pa so kupili, iz namenskih finančnih donacij pravnih oseb, tri transportne ventilatorje. Cena ventilatorja je bila 8608 evrov. Kot pravi Užmahova, imajo dovolj ventilatorjev in jih ne nameravajo kupiti več.
Ventilatorje kupili pomurski podjetniki
Murskosoboški bolnišnici bo Ram 2 v teh dneh dobavil petnajst ventilatorjev. Za nabavo se je sicer prijavil tudi Dräger Slovenija, a ker ni mogel ventilatorjev dobaviti takoj, je iz igre izpadel. Od skupno petnajstih ventilatorjev jih bo deset primernih za zdravljenje najtežjih covidnih bolnikov na intenzivni terapiji. Zanje so v povprečju odšteli 23.000 evrov brez DDV, s petimi, ki jih bodo stali po 6700 evrov, pa bodo lahko predihavali bolnike, ki ne potrebujejo intenzivne nege. Pri nabavi so murskosoboški bolnišnici na pomoč priskočili pomurski podjetniki.
SLOVENJ GRADEC
Ventilatorjev iz rezerv ne uporabljajo
Slovenjgraška splošna bolnišnica ima v uporabi 23 ventilatorjev, od teh je 17 primernih za težje paciente s covidom-19. Pred epidemijo so imeli dvanajst stacionarnih, od teh je bil poleti eden odpisan, in šest prenosnih ventilatorjev. V začetku prvega vala epidemije so sami naročili deset ventilatorjev Puritan Bennett-980 proizvajalca Medtronic, do sedaj so jih prejeli šest. Cena posameznega ventilatorja je bila 30.368 evrov.
Iz blagovnih rezerv so prejeli 15 ventilatorjev, a nobeden ni v uporabi. Enajst ventilatorjev je znamke Bellavista 1000 in so v procesu nameščanja dodatne opreme pri servisu Medicotehna, štirje so ventilatorji Siriusmed R30, ki zaradi manjkajoče dodatne opreme niso primerni za zdravljenje bolnikov s covidom-19. "Dodatnih ventilatorjev ne potrebujemo, zadošča, kar imamo," pravi strokovna direktorica slovenjgraške bolnišnice Jana Makuc.
V pomurski bolnišnici so ob začetku spomladanske epidemije razpolagali z 32 ventilatorji, od tega so iz državnih blagovnih rezerv prejeli enajst siriusmedov, ki jih je državi dobavil Geneplanet in o katerih je strokovni direktor Daniel Grabar že večkrat povedal, da kljub nadgradnji niso najbolj zanesljivi, zato mora biti zdravstveno osebje vedno na preži. Trenutno jih je od Siriusmedovih v Murski Soboti sicer v uporabi sedem, na treh pa so že nastale okvare, zato so v popravilu. Skupno imajo zdaj 35 ventilatorjev, saj so tri znamke Elise 800 dobavitelja Ram 2 po povprečni ceni 27.920 evrov kupili do razglasitve druge epidemije. Marjan Meček, pomočnik direktorja za poslovne zadeve, je povedal, da dodatnih ventilatorjev ne potrebujejo, njihova cena v zadnjem času ne raste, celo padla je nekoliko v primerjavi s cenami z začetka spomladanske epidemije.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
