Bomo komunalnim službam zaradi poplav v prihodnjih letih plačevali več?

Obupno stanje komunalne infrastrukture - v poplavah so bili uničeni vodovodna omrežja in omrežja za odvajanje odpadnih voda, številni vodohrani, čistilne naprave, črpališča - odločilno vpliva tudi na organizacijo dela komunalnih služb. Podjetja so si med seboj začela najprej pomagati znotraj, kasneje pa tudi zunaj posameznih prizadetih regij - Koroški, Gorenjski in Zgornji Savinski dolini v tem trenutku tako pomaga celotna Slovenija, tudi Komunali Mozirje, ki ji je poplavilo celoten vozni park in je bila popolnoma neoperativna, sta na pomoč najprej priskočila Šentjur in Celje, odgovarja Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva, ki združuje 95 odstotkov vseh komunalnih podjetij v Sloveniji.

Tudi na najbolj težko dostopnih mestih se odvozi odpadkov vršijo, po prvih ocenah pa naj bi odpadke iz občin v regijske centre prepeljali v 14 dneh. V luči večjih obremenitev in težko obvladljive novonastale mase odpadkov se poraja vprašanje, ali bomo državljani za storitve komunalnih služb v prihodnjem letu plačevali več. Zupanc ocenjuje, da ne, ker interventne ukrepe sanacije pokrivajo država in občine, zato objektivnega razloga, da bi s tem bremenili občane, ne vidi. "Vprašanje pa je, kakšna bo najemnina javne gospodarske infrastrukture in ali bo do dvigov prišlo v tem segmentu. Tukaj bi se potencialno lahko zgodilo, da pride do dviga in da se to pozna tudi pri ceni storitev - kakor se je recimo zgodilo v občinah, ki so imele staro infrastrukturo in so gradili novo," je jasen na drugi strani.

Kaj bo mogoče reciklirati?

Ocen o količini odpadkov za zdaj še ni, gre pa za enormne razsežnosti, pravi Zupanc. Že v enem nadstropju posamezne stanovanjske hiše je namreč ogromno pohištva, električne in elektronske opreme, tekstila. "Ko to poplavi, je vse neuporabno in ni druge možnosti, kot da stvari prevzamejo komunalna podjetja in odpeljejo v razgradnjo. Nismo si predstavljali, da bomo kdaj imeli opravka s tolikšno količino odpadkov v tako kratkem času, kar je tudi največja težava. Infrastrukturno na tak naval nismo pripravljeni, saj objektivno gledano niti ne moremo biti, ker tako velikih kapacitet ne moremo imeti," poudarja. Odpadki so onesnaženi z blatom, mokri in pomešani med sabo. Po prevozu v regijske centre bo nastopilo ročno sortiranje, ki ga je takrat, ko odpadke prevzemaš kontrolirano od posameznih virov, bistveno manj. "Sortiranje in demontaža bosta potekala po uveljavljenih postopkih, je pa treba poudariti, da so odpadki v katastrofalnem stanju," pa dodaja Ivan Plevnik iz Regijskega centra za ravnanje z odpadki Koroške (Kocerod).

Reciklirati bo posledično mogoče le omejeno količino vsega novonastalega odpada. Tudi v koroškem centru v tem trenutku vsega odpada ne morejo sprejemati, ker ga je enostavno preveč - gre za nekaj tisoč ton oziroma za okoli štiri- do petletno produkcijo odpadkov, ocenjuje Plevnik. Pri lesu, elektroniki, beli tehniki, železu in tudi gradbenem materialu večjih težav s predelavo ne bo, pri drugih vrstah odpadkov, ki jih je treba pripraviti na mehansko razgradnjo, pa že.

Kam z blatom?

"Spodbudno je, da tudi v času krize ne odstopamo od zavez za sortiranje in da imamo v Sloveniji izredno dober sistem ravnanja s komunalnimi odpadki. Ko to pride v družbeno zavest, tudi v momentih, kot je zdajšnji, sploh ni vprašanje, kam smeti odpeljati," dodaja Sebastijan Zupanc. Odpadke moramo zdaj pametno vpeljevati v delujoč sistem, da jih razgradimo, recikliramo oziroma pravilno odložimo in s tem preprečimo nadaljnja okoljska bremena. Ob tem strokovnjaki še posebej izpostavljajo dva vidika: paziti je treba na meso živali in na to, da naj občani sami ne sežigajo odpadnega lesa.

Še ena pomembna fronta, na kateri se borijo komunalna podjetja, pa je blato. Čeprav glavnino sestavljata prst in pesek, je treba biti, če je blato pomešano z oljem, industrijskimi odpadki in trdnimi kemikalijami, previden. "Nikakor ne gre za to, da je vse blato strupeno, zato v tem smislu ni razloga za strah. Je pa dejstvo, da blata iz kleti, ki je onesnaženo s kurilnim oljem, ne smeš peljati na začasno deponijo, da se tam zmeša z vsem drugim peskom in zemljo, ki nista onesnažena. Naša podjetja so za to usposobljena in znajo prepoznati odpadke, ki so nevarni, kar v tem trenutku počnejo tudi v sodelovanju s civilno zaščito in preostalimi službami," nadaljuje.

Blato je v tekočem stanju problematično, ker leze. "Ob pravilni predpripravi pa bi ga lahko namenili za sanacijo degradiranih območij. Kot komunalec, ki na tem področju deluje že dolga leta, najprej pomislim na to, da material, ki nam je zdaj ostal in s katerim ne vemo, kaj početi, peljemo v tiste peskokope, ki že dolga leta zevajo kot rana v naravi. Tukaj morda obstaja priložnost," razmišlja sogovornik Zupanc.