Prejšnji teden je Joe Biden prisegel kot 46. predsednik ZDA. Njegova prioritetna naloga je soočenje s covidom-19, ki je v ZDA zahteval več kot 400.000 življenj. Predstavil je nacionalno strategijo boja proti pandemiji, ki med drugim predvideva zagotovitev 100 milijonov odmerkov cepiva v treh mesecih, ukrepe proti širjenju virusa in pomoč zveznim državam. Paket pomoči dosega 1900 milijard ameriških dolarjev, pomoč pa je namenjena predvsem gospodinjstvom. Bidnova administracija načrtuje še spremembo davčne zakonodaje, spremembe v zunanji politiki države, krepitev Obamove zdravstvene reforme, obsežno zeleno iniciativo v energetskem sektorju, protimonopolni nadzor v tehnološkem sektorju in ponovno vzpostavitev regulacije v finančnem sektorju.
Osrednji ameriški indeks S&P 500 je od volitev novembra 2020 do 25. januarja 2021 zrasel za sedem odstotkov, merjeno v evrih. Kako pa bo Bidnova politična agenda vplivala na posamezne sektorje?
Na splošno je zmeren dvig davkov na korporativne dobičke za trge spodbudna novica. Davčna stopnja naj bi se dvignila na 28 odstotkov in ne na 35 odstotkov, kakršna je bila pred Trumpovim bistvenim znižanjem obdavčitev. To pomeni bistveno manjši pritisk na dobičke od pričakovanih.
Biden bo v zunanjepolitičnih odnosih s Kitajsko ostal nepopustljiv, gotovo pa se bo izogibal trgovinski vojni, kar pozitivno vpliva predvsem na proizvodni sektor. Trumpove tarife na uvoženo blago iz Kitajske bodo sicer v veliki meri ostale, pričakujemo pa lahko več sprememb pri tarifah za blago, uvoženo iz držav zaveznic, kar je pozitivno za evropske delnice.
Spodbude, namenjene ameriškim gospodinjstvom, bodo ob nizkih obrestnih merah in visoki stopnji varčevanja ugodno vplivale na sektor trajnih potrošnih dobrin in nepremičnin. Po sprostitvi omejitev se bo sprostilo veliko zadržane potrošnje.
Energija, še posebno nafta in plin, spada med sektorje, ki bo zaradi Bidnove zaveze k bolj trajnostnim rešitvam precej pod pritiskom, kar zaradi ponovne uvedbe strožje regulative velja tudi za finančni sektor. Pa vendar sta oba sektorja v primerjavi s S&P 500 od volitev porasla, prvi za več kot 38 in drugi za nekaj manj kot 18 odstotkov, saj ima pričakovano postopno odpiranje gospodarstva bistveno več ugodnega vpliva na njihovo poslovanje kot omejitve slabega.
Bidnova politična agenda prinaša več dobrega kot slabega
Visoko na listi Bidnovih prioritet je tudi zdravstvo. Obe stranki v kongresu se zavzemata za zmanjšanje izdatkov za zdravstvo in večji vpliv države pri oblikovanju cen. Načrtovane spremembe so veter v prsi predvsem farmacevtom, ki so v primerjavi s S&P 500 v rasti zaostali - od volitev so zrasli za 4,8 odstotka.
Zaradi sprejema protimonopolne zakonodaje se lahko znajde po pritiskom tudi sektor tehnologije in komunikacij, v katerem so tako imenovana FANMAG-podjetja. IT-sektor je od volitev porasel za 7,8 odstotka. Lobiji iz Silikonske doline imajo precejšen vpliv na politiko, obe politični opciji pa se zavedata njihovega naraščajočega monopolnega vpliva. Pričakujemo lahko več preiskav njihovega poslovanja, dolgoročno morda tudi sprejetje ostrejše protimonopolne zakonodaje. Bolj kot politika pa največjo grožnjo sektorju predstavljata konkurenca kitajskih IT-podjetij in trend vračanja na delo ob ponovnem odprtju gospodarstva.
Obeti za ameriško gospodarstvo so dobri, saj je videti, da Bidnova politična agenda prinaša več dobrega kot slabega.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
