Svetovne energetske trge je zajela "popolna nevihta". Zaradi močne gospodarske rasti, neugodnih vremenskih razmer in politično povzročenih motenj oskrbe so cene energije zrasle. Potem ko je cena nafte aprila padla krepko v negativno območje, ima sodček trenutno borzno ceno več kot 80 dolarjev. Cene plina v Evropi in Veliki Britaniji so kar trikrat višje kot marca letos. V ZDA se je cena plina podvojila. Vzrok za tolikšen porast so neskladja med povpraševanjem po energiji zaradi odpiranja gospodarstva in omejeno ponudbo.
Razlogov je veliko
K zaostrovanju na trgu energije je vsekakor pripomoglo vreme. Zaradi hladne zime na severni polobli so se močno zmanjšale državne zaloge plina, obenem pa je nenavadno pomanjkanje vetra vplivalo na proizvodnjo evropskih vetrnih elektrarn. Vroče poletje v severni Aziji je okrepilo povpraševanje po elektriki. Poplave na Kitajskem in v Indoneziji so omejile proizvodnjo premoga, suša v Braziliji je zmanjšala proizvodnjo hidroelektrarn.
Veliko vlogo pri pomanjkanju je imela tudi politika. Kitajska je bila zaradi diplomatskega spora z Avstralijo prisiljena izpad premoga nadomestiti s plinom iz Rusije. Rusija je izkoristila trenutek pomanjkanja zalog zemeljskega plina v Evropi in pritisnila na Nemčijo, da je končno odobrila novi plinovod Severni tok 2. Ta je bil septembra končan in do konca leta naj bi bil pripravljen za oskrbo 26 milijonov gospodinjstev.
Projekt ima močno podporo nemške javnosti, vztrajno pa mu nasprotujejo ZDA. Severni tok obide Natove zaveznike, ki s tem izgubijo kar dve milijardi ameriških dolarjev tranzitnih pristojbin na leto. Poleg zunanjepolitičnih razlogov so ZDA pri odločitvi nedvomno vodili tudi ekonomski. ZDA so namreč največji dobavitelj utekočinjenega naftnega plina Evropi.
Krizo so zaostrila še leta nezadostnih naložb v proizvodnjo energije. Globalno so se od leta 2014 naložbe v segment zaradi nizkih kapitalskih donosov zmanjšale za kar 60 odstotkov. Na drugi strani pa so v primerjavi z zadnjim desetletjem precej počasneje naraščale tudi svetovne zaloge nafte in plina.
Kaj je pričakovati
Na srečo je globalno gospodarstvo postalo manj ranljivo za energetske šoke, saj se je energetska intenzivnost svetovnega gospodarstva v zadnjih nekaj desetletjih zmanjšala. Skrb pa povzroča morebitno daljše obdobje visokih cen, ki bi nedvomno zarezalo v razpoložljiv dohodek prebivalstva in dobičke družb.
Sodeč po trenutnih terminskih pogodbah na borzi, se bodo cene energentov v prihodnjih mesecih spustile. Na trgu energentov se bo prej ali slej vzpostavilo ravnovesje. Ponudbo bo povečalo število novih naftnih ploščadi v ZDA, ki se je v primerjavi z lani podvojilo, običajno pa traja od šest do devet mesecev, da prispevajo k ponudbi nafte in plina. Tudi Kitajska je svojim 170 premogovnikom odredila, naj povečajo zmogljivosti.
Ostajajo pa grožnje, ki bi lahko povzročile nadaljnjo rast cen energentov. Negotov ostaja kitajski načrt prehoda od fosilnih goriv k bolj čistim energijam, še vedno je negotov razplet glede dovoljenja za obratovanje Severnega toka 2 in strategije držav OPEC, ki lahko z višjimi kvotami črpanja sprostijo ponudbeni krč. Dodatno jo lahko zagode vreme. Ameriški center za podnebne napovedi ocenjuje, da obstaja 70- do 80-odstotna možnost, da se bo La Niña vrnila to zimo. La Niña običajno povzroči hladnejšo temperaturo v večjem delu zahodne in severne Evrope, kar bi privedlo do večjega povpraševanja po električni energiji.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
