(BORZNI KOMENTAR) Preobrat monetarne politike bo glavna zgodba v letu 2022

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Reuters

Dogajanje na finančnih trgih v prvih dneh novega leta mi daje občutek, da smo podobno zgodbo gledali tudi na začetku preteklega. Zahtevana donosnost (obrestne mere) desetletnih ameriških državnih obveznic je močno zrasla na okoli 1,8 odstotka. To je še vedno precej nizka pričakovana donosnost v ZDA, kjer je inflacija skoraj 7 odstotkov, pa vendar gre za razvoj dogodkov, ki ima pomembne posledice za druge segmente finančnih trgov.

Višje obrestne mere so (praviloma) pozitivne za nizko vrednotene segmente delniškega trga in negativne za visoko vrednotene tehnološke delnice. Podobno gibanje smo videli tudi tokrat. Tehnološke delnice so prvi teden leta 2022 izgubile skoraj pet odstotkov, medtem ko je sektor energije pridobil več kot sedem odstotkov.

Ta gibanja na finančnih trgih, tako delnic kot obveznic, nam kažejo, da so trgi prepričani, da bo vpliv omikrona in pandemije na splošno v prihodnje minimalen. Menim, da je ta ugotovitev pravilna. Čeprav so številke glede novookuženih najvišje od začetka pandemije, je vse več dokazov, da je ta varianta manj smrtonosna kot pretekle. Podatki iz ZDA, Velike Britanije, Kanade in Južnoafriške republike potrjujejo to tezo. Po dveh letih boja s pandemijo smo zelo blizu čredni imunosti, saj je večina prebivalstva (vsaj v razvitih gospodarstvih) ali cepljena z vsaj dvema odmerkoma ali pa je že prebolela covid-19. Omikron bo zaradi svoje velike nalezljivosti še pospešil dosego čredne imunosti in povzročil prehod, da bo ta virus postal endemičen.

Ta optimizem finančnih trgov glede pandemije pomeni tudi, da bodo centralne banke, na čelu z ameriškim Fedom, podporo umikale hitreje, kot je bilo pričakovano še pred nekaj meseci. Tako da bo velika zgodba leta 2022 nedvomno preobrat monetarne politike in postopno višje obrestne mere. Finančni trgi pričakujejo, da bo Fed do konca letošnjega leta trikrat dvignil ključno obrestno mero. Glede na trenutno stanje ameriškega gospodarstva nima niti izbire. Stopnja brezposelnosti je upadla na vsega 3,9 odstotka. Podjetja se soočajo z izjemnim pomanjkanjem kadra. Na drugi strani znaša inflacija skoraj 7 odstotkov. Zdi se malo nelogično, da bi ob teh številkah gospodarstvo še potrebovalo podporo kot za čas pandemije.

Vprašanje seveda je, kje je tista meja pri obrestnih merah, ki bi pomenila težave za delniške trge. Ali se bo ponovila zgodba iz leta 2018, ko je Fed pretiraval, dvignil ključno obrestno mero na 2,25 odstotka in sprožil močan popravek na delniških trgih? Vedno obstaja možnost napake, vendar menim, da trije dvigi letos na 0,75 odstotka še ne bi smeli predstavljati grožnje za pozitivni trend na delniških trgih.

Če se ozremo v zgodovino, vidimo, da ob prvih dvigih obrestnih mer delniški trgi nadaljuje rast, saj so ti dvigi odraz močnega gospodarstva. Res pa je, da so donosi v tej fazi mnogo bolj umirjeni, kot smo jih bili vajeni v času po pandemiji. Povečuje se pa predvsem tveganje, da bi centralne banke v boju z inflacijo pretiravale in z bolj agresivnimi dvigi povzročile recesijo. Menim, da še nismo tako daleč, bo pa leto 2022 nedvomno bolj zahtevno kot leto 2021.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta