Zima je tu in pred nami so zimske radosti. Spet bomo priča rdečim ličkom, pohorske strmine bodo zaživele. Greli se bomo ob vročem čaju ali kuhanem vinu. Spet se bodo pojavile snežne sani, posledično pa sivi lasje pri samooklicanih varuhih Pohorja. Pričakujemo lahko odpor konservativnih okoljevarstvenikov, pisma bralcev tistih, ki si Pohorje lastijo kot fevd in si ga predstavljajo zgolj kot sprehajališče ali lovišče zase. Videli bomo kakšen televizijski prispevek in prebrali kakšen članek. Policija bo izvedla nekaj nadzorov, kjer pa kršitev ne bodo ugotovili ali pa bo njihovo število zanemarljivo.
Žal si Pohorja še vedno ne znamo predstavljati izven smučanja, kolesarjenja in pohodništva. Primanjkuje nam domišljije, idej in tudi znanja. Če pa se kdo že pojavi s kakšno novo domislico, jo nemudoma v kali zatremo. Hočemo razvoj in napredek in delamo vse, da do njiju ne pride. Ena takšnih idej je turizem snežnih sani. Proti temu se vedno znova pojavljajo eni in isti ljudje, ki zelo glasno nasprotujejo in vedno znova jim mediji namenijo njihovih pet minut slave. Pri zagovarjanju svojega fevda nočejo slišati prav nobenega argumenta, neuki sogovorniki pa jim zaradi prepričljivosti in ponavljanja ene in iste mantre pritrjujejo. Med njimi se tu in tam najde tudi kakšen lokalen politik, ki se na tak način hoče prikupiti delu svojega volilnega telesa. Skupaj bi tako na Pohorju prepovedali kar vse, kar se premika s pomočjo lastnega pogona. Običajni razlogi so hrup, onesnaževanje in plašenje živali.
Turizem snežnih sani je primeren izziv za partnerstvo. Švedi so pridobili evropska sredstva za razvoj turizma, zakaj jih ne bi tudi mi?