Helena Ponudič
Način pozidave slovenskih mest je v primerjavi s tujino drugačen, zaznati je tudi trend pozidave naših kakovostnih kmetijskih zemljišč, ki so zunaj mest ali v njihovi bližini. Tako namesto da bi najprej gradili na degradiranih in območjih, ki nujno potrebujejo prenovo znotraj mesta (bližje centru), na perspektivnih za trajnostni razvoj zelenih območjih nastajajo številne novogradnje. Usluge ne dela niti slovenska gradbena zakonodaja. O vodilu pri pripravi prostorskih načrtov smo se pogovarjali z Matevžem Grando, arhitektom in publicistom revije Outsider.
Kaj naj bo glavno vodilo pri načrtovanju novogradnje v slovenskih mestih in kakšno vlogo ima nacionalna gradbena zakonodaja?
"Slovenska mesta so relativno redko pozidana, po drugi strani pa je vedno več razpršene gradnje na podeželju. Razpršena gradnja se razrašča na škodo kakovostnih kmetijskih zemljišč. Slovenska mesta slabo odgovarjajo sodobnim potrebam in izzivom. Ponujajo premalo dostopnih stanovanj za vse starostne skupine, premalo kakovostnih zemljišč za razvoj, po drugi strani pa je gradbena zakonodaja (pre)zapletena in je pogosto lažje graditi na praznem kmetijskem zemljišču kot zgoščevati že pozidana območja. Po mojem mnenju pa bi prav zgoščevanje obstoječih območij moralo biti glavno vodilo slovenskih mest."
Kje se v praksi najpogosteje zalomi?
"Največji problem v praksi je, da imamo slabo zakonodajo na področju gradnje, da imamo preobsežne prostorske akte in da urbanizem ne odgovarja potrebam prakse. Upravni postopki so bistveno predolgi in vzamejo preveč energije, zato marsikateri investitor išče bližnjice in je prisiljen v slabe kompromise. Posledica so stihijski urbanizem, slaba arhitektura in zapravljen potencial."
Povezati zeleni obroč okoli mesta z zelenimi površinami v njem
Zaradi izgube nekdanjih tržišč po osamosvojitvi Slovenije imamo v Mariboru še zmeraj območja degradiranih con, ki jih le s težavo in postopoma preurejamo v drugo namembnost, verjamejo na Mestni občini Maribor: "Tem pobudam posvečamo pozornost, prav tako vsevrstnim povezavam med temi razvojnimi poli mesta. Mednje sodijo tudi obmestna območja, namenjena rekreaciji in športu. Pa intenzivni razvoj univerze, ki izkazuje potrebe po širitvah na različnih delih mesta. Obnavljanje zelenih površin, ustvarjanje novih, zagotavljanje dostopnosti do reke Drave in uporaba območij ob njej za vsako posamično mestno četrt, vsakega posameznika, pomeni tisto rdečo nit, ki poveže zeleni obroč okoli mesta z zelenimi površinami v njem samem."
Če razumemo zapravljen potencial, zakaj je gradnja v zelenih conah ali na kmetijskih zemljiščih kljub temu vse pogostejša?
"Menim, da je eden od razlogov to, da mesta z urbanističnimi načrti ne zagotovijo dovolj primernih površin za investicije. Po drugi strani je Slovenija specifična v tem, da ima veliko majhnih občin in vsaka ima svoj oddelek za urejanje prostora. Pogosto si posamezniki na javnih pozicijah zagotavljajo zasebne privilegije s tem, da kmetijska zemljišča spreminjajo v zazidljiva. Razne obrtne cone rastejo kot gobe po dežju brez kakovostne umestitve v prostor ali širšega razmisleka. S tem izgubljamo veliko kakovostnih kmetijskih zemljišč."
Na primeru sedanje novogradnje v Mariboru pod Pekrsko gorco se vprašamo, zakaj se najprej ne pozidajo degradirana območja bliže centra, denimo na Teznem ali v Melju, preden se gradi na kmetijskih zemljiščih.
"Industrija je na pragu nove revolucije. Zapuščena ali degradirana nekdanja industrijska območja imajo velik potencial za revitalizacijo mest. Takšna območja, kot sta na primer Tezno ali Melje, bi morali najprej na novo opredeliti in v procesu, ki bi vključeval širšo javnost, meščane, investitorje in arhitekte, urbaniste, izpostaviti interese, potenciale in območja na novo razviti. V Avstriji je takšnih primerov veliko. Na Dunaju so pred leti organizirali mednarodni natečaj Europan za degradirano industrijsko območje in dobili navdihujoče rezultate, ki so danes že v fazi umeščanja v prostor. Če se takšna območja dograjujejo stihijsko, bodo za vedno izgubljena priložnost. Glede stanovanjske pozidave pod Pekrsko gorco pa menim, da ni problematična in bo mesto obogatila. Območje predvidene gradnje je logično območje rasti mesta in najbrž bo v tem predelu v prihodnje še nekaj podobnih posegov. Zasnova je arhitekturno in urbanistično kakovostna."
Odvisno od investitorjev
Na Mestni občini Maribor povedo, da v prihajajočem občinskem prostorskem načrtu pazijo na to, da ni prekomernega poseganja v kmetijske površine, a da je smiselno zapolnjevati nepozidane dele v mestu in na njegovem robu. "Dinamika pozidave posameznih območij je odvisna od investitorjev," pravijo na mariborski občini. Dodajo: "Poseg na enem delu mesta ima lahko posledice tudi na čisto nasprotnem delu. Zato v razmišljanjih o prostorskem načrtovanju v mestu sledimo odpravljanju nekaterih napačnih odločitev in nedorečenosti zatečenega stanja, ki so se nalagale dolga desetletja in jih ni mogoče pripisovati temu ali onemu, pač pa odločitvam takratnega časa."
Kaj je in bi moralo biti prej omenjeno vodilo pri načrtovanju Maribora in kako se njegov prostorski načrt razlikuje od drugih slovenskih mest?
"Glavna vodila bi po mojem mnenju morala biti zgoščevanje gradnje znotraj že urbaniziranega območja, revitalizacija zapuščenih industrijskih območij, ki lahko postanejo novi privlačni mestni predeli. Posebna skrb bi morala biti namenjena gradnji kakovostnih javnih prostorov, lokalnih središč in kulturnih objektov. Poleg tega pa širjenje in modernizacija mreže javnega prevoza."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
