Vanessa Čokl
Pri izračunu plač sodnikov se od 3. januarja letos, ki je bil prvi dan čez rok iz odločbe ustavnega sodišča o neustavnih plačah, do začetka uporabe še neobstoječe zakonske ureditve, ki mora plače narediti ustavne, upoštevajo plačni razredi sodniških funkcij, kot so bili v veljavi na dan 1. junij 2012, usklajeni s stopnjo rasti cen življenjskih potrebščin od 1. junija 2012 do 31. decembra lani, je odločilo ustavno sodišče na zahtevo sodnega sveta. Za uskladitev se uporabi uradni podatek Statističnega urada Republike Slovenije o inflaciji v tem obdobju. Plače, izračunane ob upoštevanju tako usklajenih plačnih razredov, se sodnikom (rednih sodišč) prvič izplačajo septembra letos za opravljeno sodniško službo v avgustu. Pri izplačilu te plače pa se sodnikom izplačajo tudi razlike med plačami, kot bi jih, upoštevaje na prej opisani način usklajene plačne razrede, prejeli od 3. januarja do konca julija 2024, in plačami, ki so jih sodniki že prejeli oziroma jih bodo prejeli letos do konca julija. Sredstva za izplačila tako popravljenih plač zagotovita vlada oziroma državni zbor, je odločilo ustavno sodišče s petimi glasovi proti trem. Proti so glasovali sodnici Neža Kogovšek Šalamon in Špelca Mežnar ter sodnik Matej Accetto. Sodnik Marko Šorli je bil v tej zadevi izločen.
Z zapovedano uskladitvijo bo zagotovljena ohranitev realne vrednosti sodniških plač oziroma plačnih razredov, je odločilo ustavno sodišče, iz stanja leta 2012 bo treba izhajati tudi pri odpravi protiustavnosti.
Popravljena morajo biti že septembrska izplačila plač
Vlada in DZ sta imela čas, pa nič
Ustavno sodišče spomni, da je, ko je pred enim letom ugotovilo neustavnost sodniških plač, še počakalo z načinom določitve plačnih popravkov, ker je ocenilo, da odprava ugotovljenih protiustavnosti zahteva kompleksen razmislek o ureditvi sodniških plač in plač drugih funkcionarjev ter ne nazadnje vseh drugih zaposlenih, ki prejemajo plače iz javnih sredstev. Ustavno sodišče je torej izhajalo iz tega, da so sodniške plače del plačne ureditve celotnega javnega sektorja, ki je v postopku prenove in jo je praviloma smiselno urejati skupaj za vse zaposlene v javnem sektorju. Upoštevalo pa je tudi to, da je vsaj v delu, ki se nanaša na odpravo protiustavnih nesorazmerij med plačami poslancev in sodnikov, ugotovljeno protiustavnost mogoče odpraviti na različne načine, izbira med njimi pa primarno gotovo sodi v pristojnost zakonodajalca. Glede na to je ustavno sodišče takrat izvršitev odločbe v celoti prepustilo zakonodajalcu, s tem pa pristalo na to, da se bo do izdaje novih plačnih predpisov še naprej uporabljala protiustavna ureditev plač.
Pirc Musar: Žalostno, da mora ustavno sodišče dati konkretne napotke
Predsednica republike Nataša Pirc Musar upa, da bo vlada čim prej odpravila neustavnost sodniških plač. Žalostno je, pravi predsednica, da mora ustavno sodišče dati konkretne napotke, kako odpraviti neustavnost. "Kar se tiče vladavine prava, je to izjemno slab signal. Ni ta vlada tista, ki bi v prvi vrsti morala izpolniti odločbo ustavnega sodišča o plačah sodnikov, je pa seveda tudi tista v vrsti, ki je še ni izpolnila," je poudarila predsednica republike.
Premier Robert Golob se je odzval rekoč, da vedno verjame v pravno državo. S konkretno odločitvijo ustavnega sodišča še ni bil seznanjen. Doslej pa da so v vladi še vse odločitve temeljito preučili in jih nato skladno z možnostmi tudi uresničili, je izjavil: "Verjamem, da bomo tudi to." (STA)
Odziv sodnikov
V Slovenskem sodniškem društvu v prvem odzivu pravijo, da so zadovoljni. Predsednica društva Vesna Bergant Rakočević poudarja, da je tokratna odločitev ustavnega sodišča neposredna posledica ugotovitve iz prejšnje odločbe, da morajo biti plače sodnikov stabilne: "Nezaslišano je namreč, da se niso usklajevale vse od leta 2012 in so od tedaj realno ves čas padale."
"Zaenkrat lahko rečem, da odločba ustavnega sodišča pomeni pozitiven premik," pa pravi vodja pogajalske skupine tožilcev Mirjam Kline. (STA)
Vendar pa je trajanje takšnega protiustavnega stanja dopustilo le za določen čas. Za odpravo ugotovljene protiustavnosti je dalo na voljo rok šestih mesecev - do začetka letošnjega leta. V tem obdobju bi zakonodajalec po oceni ustavnega sodišča mogel in tudi moral sprejeti z ustavo skladno ureditev sodniških plač. Takšen rok je ustavno sodišče določilo, da bi ugotovljeno protiustavno stanje trajalo čim krajši čas. Kljub temu vlada in državni zbor odločitve ustavnega sodišča še vedno nista izvršila. Ustavno sodišče zato ocenjuje, da nadaljnji obstoj protiustavnega stanja zdaj ni več sprejemljiv.
Absolutna prednost
Po poteku obdobja, ki ga je zakonodajalec imel na voljo, da bi na novo uredil plačni sistem v javnem sektorju in odpravil tudi ugotovljene protiustavnosti ureditve sodniških plač, tudi morebitno sklicevanje na to, da sodniških plač ni mogoče na novo urediti pred spremembo plačnega sistema v javnem sektorju v celoti, ne more več upravičiti nadaljnjega obstoja ugotovljenih protiustavnosti, še opozarja ustavno sodišče. Njihovi odpravi je treba po poteku navedenega obdobja po oceni ustavnega sodišča dati absolutno prednost, piše v odločitvi, ki je rdeči karton najprej za vlado. Ne samo da nova plačna ureditev za sodno vejo oblasti še vedno ni sprejeta. Vlada je prejšnji mesec v državni zbor poslala predlog interventnega zakona kot šele prvi korak k udejanjenju odločbe US.
Po hitrem prvem računanju zapovedane uskladitve gre za okoli 25-odstotni popravek. Pri čemer izplačilo na zapovedani način letos septembra pomeni, da ustavno sodišče vladi in DZ daje čas, da se na izplačilo takšnih plač ustrezno pripravita. Po mnenju ustavnega sodišča pa imata vlada in DZ s tem tudi dovolj časa, da v celoti izpolnita svoje obveznosti iz prvotne odločbe, s katero je US ugotovilo neustavnost sodniških plač.
Odločitev US bo vplivala tudi na plače funkcionarjev drugih dveh vej oblasti
Ustavno sodišče se zaveda, da način izvršitve odločbe o plačah spreminja tudi plačna razmerja med sodniki rednih sodišč in funkcionarji, ki ne sodijo v sodno oblast. Način izvršitve, kot so ga zdaj zapovedali državnemu zboru, bo med drugim pomenil, da bo vrednost plačnega razreda predsednika vrhovnega sodišča presegla vrednost plačnih razredov drugih najvišjih funkcionarjev v državi. Vendar pa je to nujna posledica ustavne zahteve po zagotovitvi varstva sodnikov pred dokajšnjim padcem realne vrednosti njihovih plač, poudarja ustavno sodišče.
