Pred podnebnim zasedanjem vseh držav sveta v Glasgowu je jasno, da so ambicije prenizke - seštevek nacionalnih ciljev, ki so jih predložile države, ne bi obvaroval sveta pred segretjem za manj kot stopinjo in pol, kar bi svet obdržalo na približno normalnih obratih. Po tem, kar so države predložile doslej, bi se svet ogrel za 2,7 stopinje Celzija, kar pomeni katastrofo. Zato so pričakovanja pred podnebno konferenco visoka, vprašanje pa je, ali bo politični vrh sveta sposoben v dveh tednih premakniti nekaj, kar je stalo vsaj pet let, če štejemo od Pariza, in dvajset, če pričnemo šteti pri Kjotu.
Klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj: "Znanost že tri desetletja opozarja, da je nujen globalni dogovor glede podnebnih sprememb. Znanstvene ugotovitve s časom dopolnjujemo in ugotovitve mednarodnega odbora za podnebne spremembe iz avgusta letos kažejo, da smo v fazi, ko so podnebne spremembe prisotne povsod. Nimamo več koščka planeta, kjer bi lahko rekli, da tam ni čutiti posledic. Jasne in merljive so tudi gospodarske škode, neprecenljive so prav tako škode na ekosistemih. Zelo jasno je tudi, kaj lahko storimo, da omejimo podnebne spremembe. Gre za drastično in hitro zmanjševanje toplogrednih izpustov, idealno bi bilo, da bi do leta 2050 spravili izpuste na ničlo."
Šibke ambicije in finance
"Sintezno poročilo o nacionalnih zavezah kaže nekaj napredka, a še vedno nismo na pravi poti," pravi Tina Kobilšek, glavna pogajalka Slovenije v Glasgowu. Petdeset držav še sploh ni oddalo nacionalnih zavez, med drugim tudi velike onesnaževalke, kot sta Kitajska in Indija. Poleg zniževanja emisij in zatorej povečanja ambicij držav mora pogajalski proces premagati še številne druge izzive. "Prve so finance. Razvite države so obljubile državam v razvoju 100 milijard dolarjev letno za namene prilagajanja. EU prispeva skoraj tretjino te vsote, podobno pričakujemo povečanje tudi od drugih razvitih držav, predvsem ZDA. Velja izpostaviti tudi škode in izgube, številne manj razvite, zlasti otoške države imajo ogromne stroške zaradi neurij, pri tem pa same niso nič prispevale k izpustom toplogrednih plinov. Zato pričakujejo od razvitih držav, da bodo plačale odpravo škod," je na včerajšnjem brifingu za novinarje dejal minister za okolje Andrej Vizjak.
"Finančna stran pariškega podnebnega sporazuma je nekaj, zaradi česar je lahko razvite države pravzaprav sram, glede na to, da je bilo v covid časih čez noč aktiviranih na milijarde denarja v praktično vseh državah. Tukaj pa ne zmoremo financiranja najrevnejšim državam, da bi si lahko obetale bolj trajnostno prihodnost in se prilagodile podnebnim spremembam," pa pravi klimatologinja Kajfež Bogatajeva.
Številna slovenska delegacija
Slovenija, ki predseduje Svetu EU, ima na COP 26 precej pomembno vlogo, saj koordinira in povezuje vse države članice ter zastopa EU pri pogajanjih z drugimi članicami, so včeraj napovedali na slovenskem ministrstvu za okolje in prostor. Gre za bolj kot ne protokolarno funkcijo, saj se večina dogovorov sklene v sobah za pogajalsko dvorano, v kateri običajno odmevajo le velike besede in pozivi. Kljub temu bo naša delegacija potrebovala diplomatske veščine in v Glasgow potuje številna delegacija. Na očitke o 54-članski delegaciji in visokih stroških odprave je okoljski minister Andrej Vizjak dejal, da gre za zahtevno nalogo, ki vključuje infrastrukturo, paviljon in tehnično podporo.
Kobilškova izpostavlja še nadaljevanje pogajanj o globalnem trgovanju z emisijami ogljikovega dioksida, izgradnji odpornosti, prilagajanju podnebnim spremembam. "EU skuša z zgledom pokazati onesnaževalkam, kakšna je pot ambicije. Kot Slovenija smo si zastavili podnebno nevtralnost 2050. in z zgledom skušamo višati odgovornost," doda slovenska pogajalka.
Slovenija v evropskem mehurčku
A četudi ima Slovenija, ki bo na konferenci zastopala EU, visoke cilje, to še ne pomeni, da bodo ti izpolnjeni. Pravzaprav je Slovenija v tej smeri storila zelo malo ali celo nič, kljub temu da smo med bolj ranljivimi državami. Andreja Sušnik iz agencije za okolje napoveduje ob morebitnem dvigu globalne temperature za 1,5 stopinje Celzija segretje Slovenije za cele štiri stopinje: "Slovenija z jugovzhodno Evropo je prostor, kjer so te spremembe še toliko bolj intenzivne. Naraščanje temperature je očitno, tako potrjujejo trendi v vseh letnih časih. Naraščanje temperature se bo stopnjevalo in nadaljevalo in prilagajanje bi se moralo pričeti že zdavnaj. Najbolj pa v oči bijejo ekstremni vremenski dogodki. S tem se sedaj sooča tudi razviti svet in ranljivost bolj občutljivih regij še narašča. Tudi Slovenija ni imuna za ekstremne vremenske dogodke, med katere sodijo vročinski valovi, suše, intenzivne in kratkotrajne padavine. To nas izjemno skrbi." Tudi Barbara Kvac iz društva Focus je na STA-jevi okrogli mizi dejala, da se na področju podnebnih sprememb v Sloveniji ne dogaja skoraj nič: "Pred leti smo sprejeli strateški okvir za prilagajanje, a je pri tem tudi ostalo. V zadnjem času se namenja nekaj sredstev za poplavno varnost, a tukaj ne gre za sistemske rešitve. Edino kmetijstvo je imelo na tem področju program, pa je ta že tudi zastarel."
V splošnem naši cilji niso prav visoki, pogosto se skrijemo v evropski mehurček. "Evropa nekaj sprejme, mi pa skušamo to malo prikrojiti pod krinko fleksibilnosti, da bi za nas veljala bolj mila pravila," je še dejala Kajfež Bogatajeva.
Minister Vizjak je na brifingu za novinarje sicer poudaril, da je evropski paket Pripravljeni na 55 dober in ambiciozen, da pa imajo države "različna izhodišča" pri uvajanju obnovljivih virov in drugih prilagoditev. Kot primer je izpostavil Francijo z jedrskimi elektrarnami in Avstrijo, ki je izkoristila hidropotencial rek še "pred Naturo 2000".
Obiščite spletno stran brez oglasov.
