Na najvišjih političnih funkcijah v državi se je v preteklih letih zvrstilo veliko obrazov iz akademskega sveta. Na ljubljanski fakulteti za družbene vede (FDV) so se za politične kariere med drugim odločili aktualna šolska ministrica Simona Kustec (SMC), njen predhodnik na čelu ministrstva za šolstvo Jernej Pikalo (SD), nekdanja ministrica za delo Anja Kopač Mrak (SD), evropska poslanca Milan Brglez (nekoč SMC, zdaj SD) in Klemen Grošelj (LMŠ), nekdanja obrambna ministrica Ljubica Jelušič (SD) in poslanec državnega zbora Franc Trček (nekoč Levica, zdaj SD). S FDV prihajajo tudi nekdanji predsednik SD in šolski minister Igor Lukšič, nekdanji generalni sekretar SMC Erik Kopač, nekdanji obrambni minister iz vrst LDS Anton Grizold in nekdanji notranji minister iz kvote SD Rado Bohinc. Na fakulteti sta predavala tudi nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je bil član LDS in SDS, in nekdanji minister za delo iz kvote Desusa Ivan Svetlik, ki je na volitvah leta 2011 kandidiral na listi SD.
"Nemirno politično morje"
In kako na politično udejstvovanje profesorjev gledajo v vodstvu univerze in fakultete? "Odločitev za politično udejstvovanje je stvar vsakega posameznika, pomembno pa je, da to ne vpliva na profesionalno delo na univerzi," razlaga rektor ljubljanske univerze Igor Papič. Dekanja FDV Monika Kalin Golob medtem poudarja, da vodstvo fakultete upošteva zakonski okvir, ki omogoča prenašanje strokovnega znanja v širšo družbo: "V tem pogledu smo gotovo ena najbolj državotvornih fakultet, saj smo v 30-letni zgodovini Slovenije prispevali veliko ministrov, ministric ter drugih kolegic in kolegov, ki so bili svoje znanje pripravljeni preizkusiti tudi v politični praksi. In še pomembneje: s svojim znanjem prispevati k razvoju področja." Tovrstne funkcije so po njenih besedah v urejenih državah čast tako za posameznika kot tudi za institucijo, ljudje, ki se kot strokovnjaki z določenega področja preizkusijo v politiki, pa so po vrnitvi zaželeni predavatelji in svetovalci.
Ob tem Kalin Golobova opozarja, da politična kariera profesorjev, če ti vanjo vstopijo, ni neposredno povezana s fakulteto. "Žal politične stranke ne izbirajo sredstev za obračunavanje z nasprotniki, zato smo fakultete pogosto tarča napadov tudi zaradi kolegov in kolegic, ki so v politiko vstopili kot zaželeni strokovnjaki z naše fakultete," razlaga dekanja FDV. Kot poudarja, sama spoštuje kolegice in kolege, ki so bili pripravljeni iz akademskih vod vstopiti v "nemirno politično morje". Na vprašanje, ali je bilo politično udejstvovanje profesorjev na fakulteti kdaj predmet kritik ali polemik, pa odgovarja, da je odnos do kolegic in kolegov, ki se odločijo za vstop v politiko, različen. Spomnimo, da je bil izvršni odbor visokošolskega sindikata FDV večkrat kritičen do potez ministrice Kustečeve, očitali so ji celo, da izgublja akademsko kredibilnost. Posamezne kritike se, tako Kalin Golobova, pojavljajo tudi glede omogočanja vrnitve politikov na fakulteto, a to je po njenih besedah možnost, ki jo zagotavlja zakonodaja in obstaja zato, da lahko strokovnjak v politiki deluje neobremenjeno. Kustečeva v skladu z dogovorom s FDV v času ministrske funkcije opravlja 20-odstotno dopolnilno delo v obliki predavanj, so sporočili s šolskega ministrstva.
Akademike izrabljajo za ustvarjanje škandalov
Poleg FDV pomemben kadrovski bazen za različne politične funkcije predstavlja tudi ljubljanska ekonomska fakulteta (EF). Za vstop v politiko so se tam odločili tudi nekdanji finančni minister Dušan Mramor, nekdanja šolska ministrica iz kvote SMC Maja Zalaznik (nekoč Makovec Brenčič), nekdanji minister za gospodarstvo ter nekdanji član LDS in Zares Matej Lahovnik, ki je pri pripravi gospodarskih ukrepov za blaženje epidemije covida-19 kot strokovnjak sodeloval z aktualno vlado Janeza Janše, pa
nekdanji minister za razvoj v prvi Janševi vladi Jože P. Damijan, ki je postavil temelje koalicije KUL, in Aleksandar Kešeljević, ki je bil eden od tvorcev SMC iz časov Mira Cerarja. Z EF prihajata tudi nekdanji minister za gospodarstvo iz kvote ZLSD Maks Tajnikar ter nekdanji minister za delo in nekdanji član SD Vlado Dimovski.
EF v škandalu z dodatki
Ljubljanska EF se je leta 2015 znašla tudi v središču afere glede nezakonitega izplačevanja dodatkov za stalno pripravljenost. Dodatke je na EF leta 2008 uvedel nekdanji dekan Dušan Mramor, ki je bil v času razkritja afere finančni minister v Cerarjevi vladi, v času uvedbe dodatkov pa je bila prodekanja fakultete Maja Zalaznik (nekoč Makovec Brenčič), šolska ministrica v Cerarjevi vladi. Nezakoniti dodatek je EF uvedla prva in ga tudi največ izplačala, v dobrih sedmih letih so zaposleni prejeli kar za 851 tisoč evrov bruto dodatka. Prejemala sta ga tudi Mramor in Zalaznikova, ki sta po medijskih razkritjih denar vrnila. Mramor je Cerarju zaradi afere ponudil odstop, a ga ta ni sprejel, je pa Mramor čez nekaj mesecev iz osebnih razlogov odstopil s položaja. Zaradi nezakonitih dodatkov se morata pred sodiščem zagovarjati tako Mramor kot Metka Tekavčič. Po suspenzu sodnika Zvjezdana Radonjića se bo sojenje moralo začeti znova. Spomnimo, da sta zaradi spornih dodatkov morala pred sodišče tudi nekdanja dekana FDV Anton Grizold in Bojko Bučar.
Dekanja EF Metka Tekavčič poudarja, da je odločitev o vstopu v politiko vedno v rokah posameznika, način delovanja pa da je stvar njegove strokovne in osebne integritete. Nihče od profesorjev EF, ki so se podali v politiko kot ministri ali člani svetovalnih skupin, "ni postal karierni politik, vsi pa so se po prenehanju funkcije vrnili nazaj na fakulteto", pravi Tekavčičeva, sicer članica SD in nekdanja ljubljanska mestna svetnica. Kot poudarja, je večina kolegov začasen prehod posameznikov v politiko sprejela z odobravanjem, problem pa nastane, ko politika sama izrablja univerzo in akademike za ustvarjanje političnih škandalov: "Iz preučevanja škandalov v univerzitetnem prostoru zadnjih deset let lahko mirno zaključimo, da so člani akademske skupnosti izjemno priročni za škandaliziranje." Glede kritik zaradi mirovanja zaposlitve pa Tekavčičeva pravi, da so vsi njihovi profesorji med ministrovanjem ostali v stiku s fakulteto in strokovnim področjem, ki ga gojijo, zato vrnitev zanje ni bila problematična.
Profesorji ne smejo biti zaprti v svoje kroge
Na ljubljanski pravni fakulteti (PF) so se za politično kariero poleg nekdanjega predsednika vlade Cerarja odločili tudi nekdanji pravosodni minister Senko Pličanič in nekdanji pravosodni minister v Demosovi vladi Rajko Pirnat, na tej fakulteti pa je v preteklosti predaval tudi nekdanji pravosodni minister iz kvote NSi Lovro Šturm. Dekan PF Grega Strban poudarja, da "profesorji ne smejo biti zaprti v akademske kroge, temveč morajo biti tudi družbeno aktivni, predvsem s svojim strokovnim delom. To pomeni, da v svojih spoznanjih, zlasti strokovnih, ne molčijo, ampak da se pojavljajo v javnosti in predstavljajo rezultate uspeha ali neuspeha raziskovanja. In mogoče je del družbene odgovornosti tudi, da so v družbi aktivni še kako drugače, tudi politično, seveda tisti, ki se za to odločijo," pojasnjuje Strban. V aktualni Janševi vladi iz akademskih krogov sicer prihajajo trije ministri. Poleg Kustečeve je bil pred upokojitvijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani zaposlen minister za kulturo Vasko Simoniti (SDS), kmetijski minister Jože Podgoršek pa je pred vstopom v politiko kot dekan vodil Visoko šolo za upravljanje podeželja Grm Novo mesto.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
