Celjski hit: "Celje, kje so tačkeeee!"

"Lani sem ga, žal, zamudila," opisuje Celjanka, "letos sem budno spremljala, kdaj bo. Neli ima ravno danes deset let, zato sem ji hotela narediti malo bolj poseben dan." Prikupna Neli je bila več kot zadovoljna – že dalj časa ni na kupu videla toliko sorodnikov svoje vrste. Majhne, velike, glasne, kosmate, bele, črne in vse vmes – kužke! Obenem so vsi štirinožci dobili brezplačne priboljške. Jej, še darilo! Ob vsem dogajanju je pet glasbenikov le tu in tam pritegnilo njen pogled. Predvsem takrat, ko je pod kontrabasistovo pazduho zacvilil še en inštrument – piskajoča pasja igračka.

Sreča na vrvici in Šnavcer polka

"Celje, kje so tačkeeee," je začetek nenavadnega koncerta, ki se je odvijal v sklopu Janus festivala, prikupno otvoril kontrabasist Miha Firšt, nato pa z glasbenimi prijatelji zagodel znano celjsko Naš kuža - pesem, ki jo je kot deklica prepevala prav Celjanka Hajdi Korošec. V tokratni izbor so umestili legendarno pesem iz filma Sreča na vrvici, našlo se je kaj tudi za zaljubljene kužke. "Za konec pa poslastica za vse naše fene, veliki hit našega benda, Šnavcer polka," napove Miha in pojasni: "Izbor programa je Morijev. On je za ta koncert umetniški vodja," doda in s prstom pokaže na pianista, delujočega na Dunaju, Davorina Morija. "No, skladbe smo izbrali skupaj, tematsko. Program mora biti lahek. Čeprav je koncert za kužke, je to v bistvu sproščen dogodek za odrasle, da ob njem spijejo kavo, pridejo skupaj z najboljšimi prijatelji na ulico - in je torej v prenesenem pomenu koncert za kužke," pojasni umetniški vodja.

"Absolutno je tak koncert dobrodošla popestritev, ne le Janus festivala, ampak v Celju na sploh. Glede na to, da v Celju še vedno nimamo parka za kužke, je to priložnost, da se, če nič drugega, vsaj spoznamo tisti, ki imamo kužke. Če ob tem poslušamo samo dobro glasbo s samimi dobrimi glasbeniki, je pa toliko bolj prijetno," je komentiral priznani glasbenik in dirigent v orkestru ljubljanske operne hiše Simon Dvoršak. Kakšna pa bi dejansko bila glasba za kužke, ga, kot poznavalca, vprašamo. "Kužki slišijo visoke frekvence, tiste jih po navadi motijo, vse ostalo pa je lahko prijetno. Moja psička uživa ob glasbi, običajno zraven zaspi. Danes je tukaj veliko kužkov in ni prave koncentracije, kar se tega tiče. Kolikor vem, glasba na splošno pomirjajoče vpliva tudi na kužke. Sploh tiste, ki živijo z glasbeniki in so glasbe zelo navajeni."

Tri ure in pol koncerta tudi prihodnje leto 

V razreševanju misterija, kako psi doživljajo glasbo, gremo z glasbenega na kinološko področje. "Psi slišijo veliko zvokov. Kot opažam, so se na zvoke različno odzivali, sploh ker je bilo toliko njihove družbe. Mislim pa, da primerna glasba psom gotovo godi," je odgovor iskal predsednik Kinološkega društva reševalnih psov Celje Miloš Kužner. Na spletu je mogoče najti celo glasbo, ki naj bi menda kužke, ki so nagnjeni k lajanju, povsem umirila. A Kužner je na dogodku bolj iskal tiste kandidate, lajajoče ali ne, ki bi ustrezali definiciji pasjega junaka. "Idealna teža je od 15 do 25 kilogramov, pasma načeloma ni določena. Manj primerni so tisti s krajšim smrčkom, ki imajo že sami malo težav z dihanjem. Ostalo pa - ne preveliki in ne premajhni, prijazni do ljudi in psov. To je za začetek dovolj."

Koncert ni trajal zelo dolgo. "Pol ure, a v pasjih letih je to tri ure in pol," pojasni Firšt. Bilo pa je prav dovolj dolgo, da so se kužki dodobra ovohali, nalajali, si skočili v pasje objeme, njihovi lastniki pa pokramljali o vsem mogočem. In če lani organizatorji še niso vedeli, ali bodo takšen koncert sploh še kdaj ponovili, so zdaj trdno odločeni, da bo tudi prihodnji Janus festival prinesel glasbo za kužke. "Te literature je ogromno. Ljudje imamo zelo radi živali in smo jim posvetili zelo veliko skladb, tako da se vedno kaj najde. Vsako leto bo drug program," doda Mori. Vedno pa bo na njem slišati nekaj priljubljenih klasik, ki jih vsi na prvo žogo povezujemo s psi.