Odhajajoča vlada vleče zadnje poteze, tako je danes za tri mesece podaljšala veljavnost uredbe o trošarinah za energente, ki med drugim zajema pogonska goriva in zemeljski plin, in uredbe o določitvi zneska trošarine za električno energijo. Uredbi bosta v veljavi do konca julija. Kot so zapisali, skušajo tako reševati stiske prebivalstva in gospodarstva zaradi visokih cen nafte. Ni pa vlada za zdaj podaljšala še veljavnosti uredbe, s katero je marca najvišjo maloprodajno ceno 95-oktanskega bencina določila pri 1,503 evra za liter, dizelskega goriva pa pri 1,541 evra za liter. Veljavnost te uredbe se izteče konec aprila, a bi jo lahko po poročanju nekaterih medijev še pred iztekom podaljšala. Na vladni urad za komuniciranje smo naslovili vprašanje, ali vlada načrtuje podaljšanje uredbe, vendar na to ne odgovarjajo, ampak izpostavljajo, da je vlada prejšnji teden na dopisni seji sprejela uredbo, s katero določa oblikovanje cene kurilnega olja.
Ribič: "Da so vzeli omrežnino, je katastrofa"
Pričakovanja javnosti so tako že usmerjena proti prihodnji vladi, ki jo bo vodil predsednik Gibanja Svoboda (GS) Robert Golob. Andrej Ribič, nekdanji direktor Elektra Ljubljana, danes pa eden ključnih ljudi v GS, kjer je tudi član sveta stranke, je kritičen do odločitve Janševe vlade glede oprostitve plačila omrežnin, s čimer je znižala zneske na položnicah za elektriko. "Distribucijskim podjetjem so v fazi, ko so potrebna velika vlaganja, da bomo lahko šli v zeleno preobrazbo in priklopili vse sončne elektrarne ter servisirali omrežje, vzeli omrežnino. To je bila katastrofalna napaka, ki smo jo v celotni Evropi naredili samo mi."
Ribič pravi, da bo prihodnja vlada gospodinjstvom v največji meri omogočila prehod na obnovljive vire: "V nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu smo glede tega Evropski uniji dali zaveze, ki pa jih zdaj strašansko kršimo." Vlada bo tako po njegovih besedah poleg subvencij, ki so danes v ta namen na voljo pri Eko skladu, skušala najti še dodatne oblike pomoči za zeleni prehod gospodinjstev. "Sončne elektrarne so najbolj učinkovite, če se z njimi opremi čim več gospodinjstev." Golob je že napovedal regulacijo cen elektrike in zemeljskega plina, tako da jih bodo skušali ohraniti na vzdržni ravni.
Rusija nadaljuje vojno z drugimi sredstvi
Medtem se zaostrujejo dramatične razmere na energetskih trgih, ki so posledica vojne v Ukrajini. Rusija je tako zaustavila dobavo zemeljskega plina Poljski in Bolgariji, ker nista želeli za plin plačevati v rubljih, kar je marca od držav, ki kupujejo ruski zemeljski plin, zahteval ruski predsednik Vladimir Putin. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je potezo označila za izsiljevanje in napovedala takojšnje ukrepanje. Poljska in Bolgarija tako začasno že prejemata zemeljski plin iz sosednjih držav, članic EU. Glede tega, da se nekatera evropska energetska podjetja, med njimi nemški Uniper in avstrijski OMV, pripravljajo na izvedbo plačila v rubljih, von der Leynova pravi, da bi to pomenilo kršitev sankcij zoper Rusijo.
Poznavalec energetskih trgov in direktor družbe Herman & partnerji Denis Mancevič pojasnjuje, da je bila ustavitev dobave zemeljskega plina Poljski in Bolgariji pričakovana naslednja etapa vojne z drugimi sredstvi. "To je najmočnejše ekonomsko orožje, ki ga ima Rusija. Tako kot so se posamezne države članice EU začele odpovedovati ruski nafti, nekatere pa tudi ruskemu plinu, tako bo zdaj Kremelj preko Gazproma prenehal dobavljati plin nekaterim državam. Gre za stopnjevanje pritiska." Mancevič meni, da lahko v naslednji mesecih pričakujemo še nadaljnje zaostrovanje razmer z uporabo te metode: "Lahko bi prišlo še do ustavitve dobave plina drugim državam EU, če se bodo zaostrovale trenutne razmere na bojišču in če bo EU nadaljevala vojaško podporo Ukrajini."
Maja evropski načrt za zeleni prehod
Ob tem se odpira vprašanje, kaj to pomeni za zaloge zemeljskega plina na stari celini. Evropska komisija je že pred kratkim sprejela program REPower EU, s katerim je določila, da bodo morala biti evropska skladišča zemeljskega plina pred naslednjo kurilno sezono 80-odstotno polna. Sredi maja bo Evropska komisija predstavila načrte za pospešitev zelenega prehoda. "Ruska poteza bo zagotovo imela drastične posledice, gre za dodatno negativno okoliščino pred naslednjo zimo. Že letošnje cene so poganjale nizke vrednosti zalog v evropskih skladiščih, zato je tudi Evropska komisija sprejela načrt, da je treba narediti vse, kar je mogoče, da se skladišča zapolnijo do jeseni." Mancevič meni, da bi lahko z zmanjšano dobavo ruskega plina čez poletje poleg težav pri polnjenju zalog prišlo tudi do pomanjkanja plina za tekoče potrebe. Po najbolj črnem scenariju bi lahko jeseni in pozimi doživeli tako redukcije kot enormen dvig cen. "Če državam članicam EU ne bo uspelo zapolniti svojih skladišč do zadovoljive ravni in poskrbeti za dotok novega zemeljskega plina čez zimo, potem bo nedvomno prišlo do redukcij."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
