Foto: Sašo BIZJAK
Po ocenah še vedno približno 30 tisoč slovenskih državljanov dnevno odhaja na delo v Avstrijo - mnogi drugi so se tja že tudi preselili. V vse tuje države, vključno z Italijo, Hrvaško, Švico in Nemčijo, pa naj bi jih na delo odhajalo od 50 do 60 tisoč. Približno 3000 jih je včlanjenih v Sindikat delavcev migrantov Slovenije (SDMS), kjer pa po 15 letih še zmeraj opozarjajo na po njihovem neenakopraven davčni položaj z zaposlenimi v Sloveniji. Posebej na področju priznavanja stroškov prehrane med delom in stroškov prevoza na delo in z dela, saj se to zaposlenim v Sloveniji izplačuje v neto znesku in ne gre v dohodnino, delavcem migrantom pa resda v nekaj višjem znesku, a le kot 16- do 50-odstotna dohodninska olajšava, s čimer prihaja do neenake obravnave tudi med njimi, saj sta malica in prevoz delavca v proizvodnji vredna manj kot recimo inženirja, zdravnika ali poslovodje.{infobox-quote_full}160682{/infobox-quote_full}
Olajšave v praksi niso (pre)visoke
Kot pojasnjujejo na finančnem ministrstvu, se delavcem migrantom za prehrano prizna po enajst evrov na dan dohodninske olajšave, pa še 0,18 evra za vsak kilometer za prevoz na delo in obojih olajšav je lahko skupaj, za nekoga, ki se dnevno vozi iz Maribora v recimo Gradec, blizu deset tisoč evrov letno, a v neto znesku je to od 1500 do 5000 evrov, odvisno od dohodninskega razreda posameznika. Slovenski delavec v Sloveniji pa lahko za prehrano prejme neobdavčenih 6,12 evra na dan, za prevozne stroške pa praviloma stroške javnega prevoza, če ta ni mogoč, pa do 0,18 evra na vsak prevožen kilometer na delo in z dela, a je te vožnje praviloma manj, razen če se nekdo vozi iz Prekmurja, Koroške, Maribora ali Celja dnevno v Ljubljano, česar je kar veliko v javni upravi, v zasebnem sektorju pa precej manj. So pa delavcem migrantom prisluhnili na finančnem ministrstvu in jim priznali dosti višjo splošno olajšavo kot drugim, a je leta 2013 ustavno sodišče presodilo, da bi bilo to diskriminatorno do delavcev v Sloveniji. Bodo pa po novem predlogu oboji predvidoma do leta 2025 deležni višje splošne dohodninske olajšave, saj naj bi se ta s sedanjih 3500 evrov vsako leto zvišala za tisočak do končnih 7500 evrov.{api_embed_photo}658908{/api_embed_photo}
"Ureditev stroškov prevoza na delo in z dela ter prehrane na delu se je spremenila z davčnim letom 2017. Po tej ureditvi se ti stroški ne obravnavajo več kot stroški v zvezi s pridobivanjem dohodka, ampak kot dohodek iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo (z davčnega vidika popolnoma primerljivo zaposlenim, ki dohodke iz delovnega razmerja prejemajo v Sloveniji). Stroški se priznajo glede na dejansko prisotnost na delu in v skladu z uredbo vlade. Po tej ureditvi znesek stroška prehrane med delom znaša enajst evrov za vsak dan (maksimalen neobdavčen znesek za zaposlenega v Sloveniji je 6,12 evra), ko je zavezanec na delu prisoten štiri ure ali več, strošek prevoza na delo in z dela pa je kilometrina, ne glede na obstoj javnega prevoza (0,18 evra za vsak poln kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela), medtem ko je kilometrina za zaposlene v Sloveniji priznana le podredno, če ne obstaja javni prevoz," pojasnjujejo na finančnem ministrstvu, kjer si prizadevajo za pripravo ustreznega pristopa glede razrešitve problematike čezmejnih delovnih migrantov. S tem namenom se odvijajo sestanki z vsemi vpletenimi, poteka tvorna komunikacija s poslanskimi skupinami, prav tako se pripravljajo konkretni predlogi. Možne rešitve, ki bi ustrezno naslovile problematiko področja čezmejnih delovnih migrantov, so se pretresale tudi v okviru Sveta za nadgradnjo davčnega sistema.
Vsem se stroški prevoza ne priznavajo
Mario Fekonja, predsednik Sindikata delavcev migrantov Slovenije, pove, da bi se problematika delavcev migrantov glede doplačila dohodnine v Sloveniji rešila, če bi se te delavce obravnavalo enako kot tiste, ki so zaposleni v Sloveniji. "Aktualna vlada je vsa leta, ko je bila v opoziciji, imela zelo tehtne in smiselne predloge, tudi zakonske rešitve in način spremembe obdavčitve so bili ustrezno rešeni, a se je vse spremenilo, čim je prišla na oblast. Tako se zdaj stroški prehrane in prevoza na delo in z dela v dohodninski odločbi zgolj odbijejo, medtem ko smo mi predlagali izvzetje s progresijo - torej naj se ti realni stroški izvzamejo iz kakršnekoli obdavčitve in se odbijejo od dohodka posameznika v tujini. Če je edini dohodek posameznika tisti v tujini, naj se ga izvzame iz obdavčitve, kar pa je dodatno ali delno zasluženo v Sloveniji, naj se obdavči po obstoječi dohodninski lestvici, a je finančno ministrstvo do tega zavzelo negativno mnenje," pove Fekonja.{api_embed_photo}658927{/api_embed_photo}
Tako lahko delavci migranti uveljavljajo le 16- do 50-odstotno olajšavo na priznane stroške prehrane in prevoza, ki so res nekaj višji od slovenskih, a je končni izplen neprimerno nižji, tu je še diskriminacija tistih z nižjo plačo, saj sta njihova malica in prevoz trikrat manj vredna kot pri tistih z najvišjo plačo, da ne omenjamo delavcev migrantov, ki čez teden delajo in živijo recimo na Dunaju ali v Münchnu, pa se jim stroški prevoza, niti enkrat tedensko, ko se praviloma vračajo domov, sploh ne priznajo v Sloveniji. "Po naših podatkih so letna doplačila delavcev migrantov okrog 1200 do 1500 evrov dohodnine v Sloveniji, ker pa se jih večina v korist Avstrije odpove družinskemu bonusu oziroma pavšalu za prevoz na delo, na koncu Slovenija tega dodatnega davka ne vidi ali so zneski minimalni. Resda imajo delavci migranti zdaj ugodnejši status pri izplačilu 13. in 14. plače, kar sta pri nas regres in poslovna uspešnost, ki sta v zadnjih letih boljše obravnavana tudi za slovenske delavce, a opazili smo težavo, da Furs to obračunava ločeno in preplačanega davka iz enega dela dohodkov ne pobota z davčno obvezo pri dodatnih izplačilih, če nastane, v kolikor so ti prejemki nad zakonsko oproščenimi v Sloveniji," sklene predsednik SDMS.
Že storjeni koraki v pravo smer
Odvetnik Slavko Vesenjak, ki zastopa delavce migrante v tujini, pa ni tako pesimističen. Pove, da so bili v preteklih letih storjeni določeni koraki pri upoštevanju njihovih stroškov prehrane in prevoza na delo, a bi sam predlagal neki skupni pavšalni znesek, recimo deset evrov na dan, ki bi se z leti revaloriziral, in bi za 300 delovnih dni pomenil 3000 evrov na leto in za toliko bi se izračunana dohodnina avtomatsko odštela delavcu migrantu, a dvomi, da bi takšen predlog odobrilo ustavno sodišče. Zajeti bi bilo treba delovne čezmejne migrante v vseh tujih državah, pa tudi takšne, ki se v bolj oddaljene kraje vozijo tedensko ali na dva tedna. Odvetniku Vesenjaku se zdi velik dosežek tudi to, da se bo splošna olajšava za vse dohodninske zavezance, tudi tiste, ki si kruh služijo v tujini, do leta 2025 s sedanjih 3500 evrov dvignila na 7500 evrov, s čimer bomo pridobili prav vsi. Glede odpovedovanja družinskemu bonusu ali pendler pavšalu v znesku več tisoč evrov letno pa opaža, da se mu res večina raje odpove, kakor da bi se ta pravica in denar prelila v slovenski proračun, z izjemo tistih, ki imajo recimo veliko otrok.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
