Na ministrstvu za finance so predstavili prvi sveženj sprememb na davčnem področju, za katere načrtujejo, da bodo začele veljati prihodnje leto. Njihov cilj je povečati produktivnost in mednarodno konkurenčnost slovenskega gospodarstva ob hkratnem zagotavljanju srednje- in dolgoročne vzdržnosti javnih financ. Ključni del so zato razvojno naravnani ukrepi, katerih cilj je podpora dejavnostim in zaposlenim z višjo dodano vrednostjo. Po potrditvi na vladi bodo predloge poslali v javno obravnavo.
Minister za finance Klemen Boštjančič je izpostavil tri ukrepe. Prvi je uvedba ugodnejše davčne obravnave v obliki zmanjšane dohodnine v višini sedmih odstotkov prejete plače za pet let za visokokvalificirane Slovence, ki so odšli v tujino in tam živijo in delajo vsaj pet let, da bi jih privabili nazaj v Slovenijo. S tem ukrepom želijo prav tako v Slovenijo privabiti visokokvalificirane tujce. Vsi morajo biti mlajši od 40 let, njihova plača pa mora presegati dvakratnik povprečne bruto plače v državi. Pri pripravi tega ukrepa so se po ministrovih besedah zgledovali po podobnih shemah, ki jih imajo za privabljanje visokokvalificiranih kadrov v Španiji, na Danskem in Portugalskem.
Drugi ukrep so davčne spodbude za zagonska podjetja. "Posameznike oziroma kadre s posebnimi znanji in kvalifikacijami se razbremeni določenega dela tveganj, zlasti v primerih, ko podjetju ne uspe," je pojasnil Boštjančič. Ker se ta podjetja na začetku poslovanja soočajo s precejšnjimi likvidnostnimi težavami, ministrstvo predlaga zamik plačila davkov in prispevkov iz naslova dohodkov iz delovnega razmerja na trenutek odsvojitve pridobljenega deleža v podjetju ali prenehanja delovnega razmerja.
Tretji ukrep je administrativen, z njim naj bi znižali stroške delodajalcem in bi tako radi zagotovili, da bi delodajalci v večji meri delavce nagrajevali z delnicami podjetij. "Za izplačilo teh nagrad v naravi davke in prispevke, ki bremenijo delojemalca, poravna slednji in ne delodajalec," je povedal minister.
Katja Božič, državna sekretarka, ki je pristojna za davke, je predstavila predlog sprememb za samostojne podjetnike, ki davčno osnovo ugotavljajo na podlagi normiranih odhodkov. Mejo za vstop v sistem bi s 50.000 evrov dvignili na 60.000 evrov, najvišjo dovoljeno mejo za polne normirance pa bi znižali s 100.000 na 60.000 evrov, za popoldanske samostojne podjetnike pa s 50.000 na 30.000 evrov. Osnovni cilj predlaganih ukrepov je po besedah državne sekretarke administrativna razbremenitev. Zagotoviti želijo, da se za zavezance, ki bodo lahko ostali normiranci, položaj ne bo spremenil.
V sistemu davka na dodano vrednost (DDV) je predviden dvig meje za vstop v sistem s 50.000 na 60.000 evrov, širitev obdobja koriščenja olajšave za digitalno in zeleno z enega na pet let, ohranitev ničelne bonitete za električna vozila za pet let in razširitev teh bonitet tudi na električna in navadna kolesa.
V svežnju je prav tako predlagano povečanje obdavčitve sladkih pijač in alkohola. Za sladke pijače, pijače z dodanim sladkorjem in energijske pijače je predlagan dvig stopnje davka na dodano vrednost (DDV) z 9,5 na 22 odstotkov. Za pivo in žgane pijače pa je predviden dvig trošarine za 7 odstotkov. Za kmete je pomembno, da je med predlogi izključitev plačil za kmetovanje na območjih z omejenimi dejavniki (OMD) iz obdavčitve.
Klemen Boštjančič je drugi sveženj davčnih sprememb napovedal do konca leta. Ta sveženj bo vključeval obdavčitev presežnega premoženja in razbremenitev dela. Ali bodo predlagali ciljne ukrepe ali splošne ukrepe ali kombinacijo obojih, še ni znano. Na ministrstvu za finance po ministrovih besedah zagovarjajo stališče, da morajo ukrepi biti javnofinančno nevtralni, kar pomeni, da bo mogoče za znesek, ki se bo na eni strani na račun dviga obstoječe obdavčitve ali uvedbe novega davka dodatno nabral, na drugi strani dodatno razbremeniti predvsem stroške dela. Ukrepi iz drugega svežnja, ki ga nameravajo pripraviti do konca leta, naj bi začeli veljati z letom 2026 ali 2027.