V lanskem šolskem letu je športni oddelek na 17 različnih srednjih šolah obiskovalo skupno 1731 dijakov. Ta statistika velja izključno za gimnazije, saj ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport denar za športne oddelke namenja le gimnazijskim programom. Tisti športniki, ki želijo obiskovati kak drug srednješolski program, so zato prikrajšani.
Športniki bi želeli imeti poklic
Številni ravnatelji si zato že leta prizadevajo za uvajanje športnih oddelkov na srednjih strokovnih in poklicnih šolah. Ena takih je na primer Srednja ekonomska šola in gimnazija Maribor. "Številni športniki si želijo, da bi po končani srednji šoli imeli poklic. Tisti najbolj vrhunski športniki takoj po srednji šoli namreč ne gredo študirat, saj se takrat njihova profesionalna kariera šele prav začenja in preprosto nimajo časa še za nadaljnje šolanje. Če bi imeli možnost pridobiti poklic že v času srednje šole, bi bili bolj mirni glede tega, kaj bo po koncu njihove športne kariere," razlaga ravnateljica Srednje ekonomske šole in gimnazije Maribor Andreja Zver Dobaj.
18
dijakov je največ v športnih oddelkih
Vrhunski športniki se seveda lahko vpišejo tudi v poklicne in strokovne šole, a tam praviloma niso deležni takšne obravnave kot v športnih oddelkih, kjer je že normativ nižji. V teh oddelkih je največ 18 dijakov in ne 30 kot v navadnih oddelkih. Dijaki v športnih oddelkih imajo na voljo dodatne konzultacije in učno pomoč. Celoten program je bolj prilagojen njihovim treningom, taka šola pa ima dodatnega športnega in pedagoškega koordinatorja. "Vsega tega dijaki, ki ne hodijo na gimnazijo, nimajo in zato so diskriminirani," še pravi Zver Dobajeva.
Več prilagajanja, dela na daljavo in športna prehrana
Prav na njeno pobudo se je tako povezalo še več ravnateljev, ki si tako že več let prizadevajo, da bi denar za športne oddelke dobile tudi šole, ki niso gimnazije. Kot pravijo, gredo zadnje obljube ministrstva v smeri, da bi tudi oni lahko dobili športnega koordinatorja, kaj več pa za zdaj ne. Zakaj? Na ministrstvu odgovarjajo, da v strokovnih in poklicnih šolah ni mogoče organizirati takega izobraževanja, saj da je veliko praktičnega pouka in usposabljanja. "Se pa zavedamo, da se vsak dijak, ki ima status kategoriziranega športnika, ne želi izobraževati v gimnazijskem programu, zato na ministrstvu iščemo rešitve tudi za druge izobraževalne programe, vendar jih ne vidimo v oblikovanju športnih oddelkov, temveč na izvedbeni in organizacijski ravni znotraj posamezne šole, na kateri se izobražujejo dijaki športniki, kategorizirani v skladu z zakonom o športu," so še zapisali.
Certifikat športnikom prijazno izobraževanje
Četudi imajo športne oddelke le gimnazije, se vse srednje šole, pa tudi visokošolski zavodi, lahko potegujejo za certifikat športnikom prijazno izobraževanje, ki ga podeljuje Olimpijski komite Slovenije. V prvi fazi ekspertna skupina za pridobitev certifikata pregleda in ovrednoti vloge. Zavod, ki dosega kriterije, pridobi priznanje za razvit pristop k spodbujanju dvojne kariere in zagotavljanju športnikom prijaznega izobraževanja. V drugi fazi pa Olimpijski komite dodeli certifikat izobraževalnim institucijam, ki izkazujejo, da pogoje za dvojno kariero športnikov zagotavljajo tudi v praksi. Po tej drugi fazi ima ta certifikat trenutno 20 srednješolskih zavodov.
Do takrat pa se šole znajdejo po svoje. Nekatere kljub temu gredo športnikom naproti in tistim, ki se za to odločijo, se vpis hitro poveča. Tak primer dobre prakse je tudi Srednja gradbena šola in gimnazija Maribor, kjer je v lanskem šolskem letu status športnika imelo kar 58 dijakov. "Pri nas imamo mesečne sestanke s predstavniki klubov, dijaškega doma in razredniki, saj še posebno dijaki športniki, ki prihajajo iz drugih držav, potrebujejo celostno podporo. Nenehno usklajujemo termine, se pogovarjamo o vsakem posamezniku in iščemo rešitve za nastale probleme," razlaga koordinator za delo s športniki na mariborski gradbeni šoli Andrej Marhl. Pravi, da so se kot zelo učinkovite izkazale konzultacije za športnike, uvajajo pa tudi osebne izobraževalne načrte, v katerih se prilagodijo treningom in daljši odsotnosti zaradi priprav ali tekmovanj. Časovno se jim prilagajajo tudi pri pridobivanju ocen, hkrati pa jim dajejo možnost, da nekatere stvari opravijo na daljavo. Dijakom pomagajo tudi ob poškodbah, prav tako pa so prilagodili šolsko prehrano.
Tudi ljubljanski Šolski center za pošto, ekonomijo in telekomunikacije vpisuje veliko športnikov. Letno napolnijo po dva, tri oddelke. "Normativov, kot jih imajo gimnazijski športni oddelki, ne dosegamo, saj za to nimamo denarja. V razredih je tako po 30 dijakov. Si pa prizadevamo, da se športnikom čim bolj prilagodimo in jim dajemo možnost razvoja dveh karier," pravi ravnateljica Simona Zupančič.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
