Luka Mlakar
Stranko DeSUS je od 18. januarja lani do današnjega volilnega kongresa vodilo pet različnih ljudi. Poleg nekdanjih predsednikov Karla Erjavca in Aleksandre Pivec so se na vrhu stranke v tem času zvrstili še začasni zastopniki Tomaž Gantar, Anton Balažek in Brigita Čokl. Slednja bo na današnjem kongresu vodenje DeSUS prepustila enemu od treh kandidatov za novega prvaka stranke. To so Ljubo Jasnič, predsednik zbora in odbora za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo pri Smučarski zvezi Slovenije, Gorazd Žmavc, nekdanji minister za Slovence v zamejstvu in po svetu v času vlade Mira Cerarja, in Srečko Felix Krope, nekdanji predsednik Lovske zveze Slovenije. Krope je na zadnjem volilnem kongresu decembra lani dobil 71 glasov delegatov, Erjavec pa 146.
"Upam, da bo zmagal najboljši. Ti trije kandidati nikakor niso izenačeni v mojih predstavah. Želim pa si, da bo zmagal kandidat, ki je sposoben spremeniti percepcijo ljudi do stranke DeSUS in narediti tisto, kar je potrebno, da se vrednote spet vrnejo v stranko, da nam bodo ljudje lahko zaupali. Znotraj stranke nas je veliko, ki si prizadevamo za to," poudarja nekdanja kulturna ministrica Julijana Bizjak Mlakar, ki na današnjem kongresu kandidira za podpredsednico stranke. "Glasoval bom za Kropeta, ker se dolgo skupaj borimo, da bi DeSUS postal stranka, kot se spodobi. Med temi kandidati je bil ves čas na tej strani, ko smo se borili že proti Pivčevi, pa že prej že proti Erjavcu. Druge izbire nimam," pa pojasnjuje član sveta stranke Drago Kocbek.
Trenja med poslansko skupino in vodstvom stranke
Kdo od omenjenih treh kandidatov ima največ možnosti za izvolitev, bo jasno šele na kongresu. Razmere v DeSUS že nekaj mesecev krojijo trenja med poslanci na eni ter vodstvom in delom članstva stranke na drugi strani. "S tem samo izražajo podporo tej vladi, ker enostavno z neglasovanjem dejansko dajo pritrdilni glas," je odsotnost treh poslancev DeSUS na glasovanju o novem ministru za pravosodje Marjanu Dikaučiču v sredo komentirala začasna vodja stranke Brigita Čokl. Vodja poslancev Franc Jurša, ki je bil pred glasovanjem kritičen do Dikaučiča, pa je zatrdil, da glede tega glasovanja niso bili dogovorjeni s koalicijo. Ko gre za kritike, da podpirajo aktualno vlado Janeza Janše, trojica poslancev vselej spomni, da je DeSUS zmerna opozicija, ne pa podaljšek koalicije KUL. Dela članstva to ne prepriča, nekateri so že poskusili sprožiti postopek izključitve poslancev iz stranke.
V poslanski skupini DeSUS so poleg Franca Jurše še Branko Simonovič, Ivan Hršak in Robert Polnar, ki je bil decembra lani sicer izključen iz stranke, medtem ko je Jurij Lep konec marca izstopil iz poslanske skupine in šel med nepovezane poslance. Izstopi iz stranke so se v lanskem letu po nekaterih navedbah začeli že, ko je DeSUS pod vodstvom Pivčeve vstopil v Janševo koalicijo. Po aferi z obiski na Krasu in v Izoli je Pivčeva najprej odstopila kot predsednica, nato pa je izstopila iz stranke. DeSUS so takrat med drugim zapustili podpredsednici Anita Manfreda in Jelka Kolmanič in govorec Janez Ujčič. Po vnovični izvolitvi Erjavca je DeSUS zapustil Janševo koalicijo. Erjavec se je po neuspešnem poskusu konstruktivne nezaupnice marca umaknil z vrha stranke in zapustil DeSUS. Po njegovem odhodu sta iz stranke odšla tudi nekdanji zdravstveni minister Tomaž Gantar in dolgoletni vidni član stranke Uroš Prikl, ki se je pridružil SD. Do izstopov članstva je prišlo tudi ob vnovični izvolitvi Erjavca.
Bodo v DeSUS vendarle strnili svoje vrste?
Kriza v stranki in javni spori so zagotovo pripomogli tudi k padcu podpore DeSUS v javnomnenjskih anketah. Pri Ninamedii so DeSUS prejšnji mesec izmerili 0,5-odstotno, aprila pa komaj 0,3-odstotno podporo. "Ne vem, če niso v zadnjem času naredili narobe čisto vsega, kar se da narediti narobe," je nedavno ocenil raziskovalec javnega mnenja Andraž Zorko. Zaradi vala izstopov iz stranke in precej odkritih apetitih drugih strank po lokalnih odborih DeSUS, SD pod vodstvom Tanje Fajon naj bi denimo pri tem pomagal celo Erjavec, se pričakuje, da bo tokratni kongres prelomen tudi za obstoj stranke, ki se je v državni zbor prvič prebila na parlamentarnih volitvah leta 1996.
"Ali bo (stranka DeSUS, op. a.) svoj politični kapital prepustila strankam, ki so se na potrebe upokojencev in invalidov sklicevale predvsem v predvolilnih obdobjih in nato nanje pozabile? Ali bo stranka znala izluščiti rešitve za svoje probleme in ponovno animirati članstvo za delo v svojih sredinah? Svoj program bo namreč morala dopolniti tudi z zahtevami ekoloških spoznanj in zahtevami tehnološkega razvoja. Ali si bo stranka znala povrniti ugled med volivci? Nobenega dvoma ni, da so upokojenci, invalidi, ljudje s socialnega dna in spodnjega srednjega razreda stalno na udaru kapitala in te množice je potrebno braniti, med prvimi branilci mora biti tudi stranka DeSUS. Ali pa je ne bo," je v odprtem pismu članom stranke ta teden zapisal nekdanji poslanec DeSUS Primož Hainz. Odgovore na ta vprašanja bomo verjetno dobili že kmalu po kongresu.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
