Kmetijski minister Jože Podgoršek od novega direktorja uprave za varno hrano veliko pričakuje. Želi si predvsem več pozornosti na področju zagotavljanja sledljivosti in navajanju porekla ter učinkovitega inšpekcijskega nadzora. Potem ko je upravo kot vršilec dolžnosti do zdaj vodil Jernej Drofenik, ki pa se na razpis niti ni prijavil, je novi direktor postal Matjaž Guček, ki bo nastopil 16. marca. Prijave so do konca decembra oddali še trije kandidati: doktor veterine Janez Posedi, ki je funkcijo direktorja uprave že opravljal, doktor veterine in imunolog Tadej Malovrh, sicer tudi župan Velikih Lašč, in dolgoletni kmetijski inšpektor Boštjan Štefančič, ki pa je po presoji komisije izpadel že na začetku. Guček, ki je dobil nov mandat, je bil na uradu zaposlen že zdaj in je opravljal vlogo namestnika direktorja. Njegovo imenovanje pa ni presenečenje, saj je bil že od začetka objave razpisa prav on ministrov favorit, čeprav nima ustreznih izkušenj, kot jih predvidevajo standardi strokovne usposobljenosti. Po teh naj bi imel kandidat vsaj tri leta vodstvenih izkušenj podobnega obsega, kot je uprava za varno hrano z okoli 400 zaposlenimi, teh pa Guček nima.
Ministra zapustil edini sekretar
To pa v zadnjih tednih ni edino kadrovanje v kmetijskem resorju. Podgoršek išče tudi direktorja za hrano in ribištvo, v zaključni fazi pa je tudi razpis za direktorja Zavoda za gozdove Slovenije. V samo nekaj dneh je moral najti tudi novega državnega sekretarja, saj ga je Miran Mihelič zapustil, ker se vrača na Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja. Kot kaže, bo tam spet zasedel direktorski stolček, saj se je na razpis prijavil kot edini kandidat. Od slovesa Miheliča in imenovanja novega sekretarja, to je postal Aleš Irgolič, dosedanji vodja sektorja za neposredna plačila na agenciji, je minilo le nekaj dni. Hiter obrat pa je bil skoraj nujen, saj bi sicer Podgoršek ostal brez edinega državnega sekretarja. Drugega sekretarja, ki bi bil zadolžen za gozdarstvo, vse od oktobra do danes namreč ni uspel imenovati.
"Smo pred pomembnim obdobjem, pripravlja se kmetijska politika po letu 2023, v prvi vrsti pa ostajajo obiski na terenu in kadrovanje"
Do teh rokohitrskih potez je kritičen agrarni ekonomist Emil Erjavec: "Smo pred pomembnim obdobjem, pripravlja se strateški načrt, ki bo spreminjal kmetijsko politiko po letu 2023, a vrh politike se s tem ne ukvarja. V prvi vrsti ostajajo obiski na terenu in kadrovanje. Pa tako ni le v kmetijskem resorju."
Podgoršek še vedno na dveh stolih
Kljub vsem potezam pa Podgoršek ne bo nujno ostal na ministrskem stolčku. Spomnimo, da še vedno vztraja, potem ko je stranka Desus iz koalicije izstopila in se je njegov strankarski kolega Tomaž Gantar od zdravstvenega ministrstva poslovil. Po statutu Desusa bi mu sicer članstvo moralo avtomatično prenehati, s tem ko je stranka iz vlade izstopila, a za zdaj se to, vsaj uradno, še ni zgodilo. Situacija, ko je stranka na opozicijski strani, njen član pa ostaja minister, se zdi precej nenavadna, a politični analitik Aleš Maver pravi, da smo to že videli. "Jožef Jeraj je bil v prvi Drnovškovi vladi leta 1992 minister za trgovino, čeprav njegova stranka SLS ni bila del vladne koalicije. Prav tako so bili v Peterletovi vladi tudi ministri iz strank zunaj Demosa, ki so bile sicer v opoziciji," je spomnil Maver in naštel še nekaj primerov iz tujine. "Hrvaška socialno-liberalna stranka Dražena Budiša je zaradi izročitve generalov Haagu izstopila iz vlade, njeni ministri pa so v njej ostali in pozneje ustanovili novo stranko. Konservativni francoski predsednik Nicolas Sarkozy je leta 2007 za zunanjega ministra izbral dotedanjega socialista Bernarda Kouchnerja," je dejal in dodal, da je vprašanje ministra Podgorška bolj posledica nenavadnih razmer v Desusu. "Zdi se mi, da poslanci, ko so podprli Karla Erjavca kot kandidata za predsednika, nikakor niso pričakovali, da bo zahteval odhod stranke iz vlade. In tu je izvor nesoglasij," je še dejal.
Ker se Podgoršek od ministrstva sam ne namerava posloviti, je njegova usoda zdaj odvisna od predsednika vlade Janeza Janše. Dolgo torej na dveh stolih vendarle ne bo več mogel sedeti, a po prepričanju agrarnega ekonomista Emila Erjavca bi lahko, če bi pri premierju ohranil očitno podporo, bil celo močnejši kot doslej. Njemu v korist pa govori tudi dejstvo, da je v teh časih, ko se bliža tudi predsedovanje Svetu Evropske unije, težko dobiti kakega drugega kandidata. "To, da nimamo prave politične elite, je že dolgo težava. Osebe, ki funkcije ministrov prevzamejo, so velikokrat politični naturščiki, in ko dobijo priložnost velike politične arene, se spustijo na populistično raven in hitro obljubljajo vse in vsem, ki pridejo mimo, resnih zakonskih sprememb pa ni," je še pripomnil Erjavec.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
