Uroš Esih
Tradicionalni, 24. posvet slovenske diplomacije danes in jutri na Brdu pri Kranju izvaja nova ekipa na ministrstvu za zunanje zadeve, ki ga vodi zunanji minister Anže Logar pod budnim očesom predsednika vlade Janeza Janše. Letošnji posvet diplomatov, bolje rečeno dajanje vladnih navodil vodjem slovenske diplomatsko-konzularne mreže, je toliko bolj zanimiv, saj se na področju strateških usmeritev zunanje politike v Sloveniji dogajajo premiki, ki močno vznemirjajo opozicijo, večji del stroke in tudi znaten delež slovenskih diplomatov.
Kdo vse ni bil vabljen na Brdo
Letošnji diplomatski posvet je tako, kot je bil nedavni blejski strateški forum, močno okrnjen zaradi epidemije koronavirusa. Tako diplomati kot drugi visoki uslužbenci ministrstva za zunanje zadeve so pred posvetom opravljali testiranje na covid-19. Na Brdu pri Kranju pa so tudi manjkali slovenski veleposlaniki iz Severne in Južne Amerike ter Avstralije. Glede na odmevnost dogodka pa je bilo letos precej okrnjeno tudi delo novinarjev, niti ne iz zdravstvenih razlogov.
Ustaljena praksa v številnih preteklih letih je bila, da so novinarji lahko stopili v neposredni stik z različnimi veleposlaniki, pač odvisno od aktualnih tematik tekočega leta. Letos je bil vsakršen novinarski stik z veleposlaniki onemogočen, pravzaprav prepovedan. Vso komunikacijo z novinarji je prevzel uradni govorec zunanjega ministrstva Aleksander Geržina, ki glede na zaupano mu funkcijo velja za ministru Logarju zelo zvest kader. S takšnim zapovedanim načinom komunikacije je bilo seveda okrnjeno informiranje javnosti o aktualnih tematikah slovenske zunanje politike iz prve roke, torej od veleposlanikov.
Sicer pa je posvet organizacijsko potekal po ustaljenih tirnicah, le da je bila z njega izključena zainteresirana strokovna in akademska javnost, ki je bila v preteklosti prav tako prisotna na tovrstnih posvetih. Na posvet ni bil vabljen niti predsednik državnega zbora Igor Zorčič niti člani parlamentarnega odbora za zunanjo politiko. Državni zbor je namreč tisti, ki določa smernice slovenski zunanji politiki, vlada pa jih izvaja.
Logar je danes na posvetu odgovoril kritikom iz opozicije, da vlada brez konsenza obrača slovensko zunanjo politiko proti Višegradu: "Zunanja politika, kakor si jo je zamislila aktualna vlada, ni presenečenje; presenečeni so bili tisti, ki so v strateškem dokumentu iskali potrdilo za svojo kritiko aktualne politike, pa so v njem lahko brali o tesni transatlantski povezanosti, o velikem pomenu sodelovanja z državami srednje Evrope." Slovenija po Logarjevih besedah želi biti odgovorna članica EU, zveze Nato in mednarodne skupnosti in ne zgolj nema opazovalka ter se znova vrača na diplomatski zemljevid.
Vlada prostovoljno v smer Višegrada
MZZ in Logar sta danes posebej promovirala tudi obisk francoskega ministra za Evropo in zunanje zadeve Jean-Yvesa Le Driana. S tem naj bi vlada dokazovala, da je Slovenija aktivna ne samo pri intenzivnem povezovanju z višegrajskimi državami, ampak tudi v stikih s ključnima državama jedra EU, Nemčijo in Francijo. A diplomatski viri z Brda so nam povedali, da je francoska vlada zaskrbljena zaradi nazadovanja demokratičnih standardov v Sloveniji, sploh pa zaradi načrtov vlade v zvezi z načrtovano medijsko reformo. O tem je pred časom pisal tudi ugledni francoski dnevnik Le Monde.
Rupel: Usmeritev je prava, Bled prelomnica
Dimitrij Rupel, nekdanji zunanji minister: "Podpiram pobudo, da se Slovenija vrne in uveljavi na diplomatskem mednarodnem parketu. Usmeritev je prava. Blejski forum je bil prelomnica, kjer se je ta orientacija prvič pokazala. Gre za vrnitev Slovenije v prostor, ki mu zgodovinsko pripada. Z zaupanjem in vedrino gledam v prihodnost slovenske zunanje politike. Mi smo del srednje Evrope. Srednja Evropa se organizira kot skupina, ki ima kot skupina večji vpliv kot samo posamezne države. Slovenija v tej skupini predstavlja moč v EU. Teza, da nas druženje s srednjeevropskimi državami oddaljuje od jedrnih držav EU, ne drži. Slovenija ima strateško orientacijo biti v središču evropskega dogajanja, kar pa se ne izključuje s sodelovanjem s srednjo Evropo. Bolj zadržan sem do kadrovskih možnosti naše diplomacije. V času preteklih dveh vlad je bilo nekaj hitrih potez, ki so se izkazale za neposrečene. Za veleposlanike, vsaj v ključnih državah, je treba izbirati najboljše in najbolj izkušene diplomate. To se v času zadnjih dveh vlad ni dogajalo."
Pahor stavi na Nemčijo in Francijo
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki tokrat ni imel napisanega govora, je izrazil zaskrbljenost, da bi se znotraj EU začele delitve med vzhodom in zahodom. "Kjer je nekoč visela železna zavesa, utegne viseti neka žametna zavesa. Mislim, da je v našem interesu, da se to ne zgodi," je povedal Pahor. Vodstvo MZZ in veleposlanike je spomnil, da je Slovenija v svoje strateške zunanjepolitične dokumente zapisala, da želi biti v jedru evropskega povezovanja in da podpira poglobljeno in razširjeno EU. "Vedno, od začetka, smo imeli Slovenci pred seboj Evropsko unijo. In imeli smo jo kot enotno, močno navznoter in navzven, kot globalnega igralca in mislim, da smo se vedno strinjali, da bi lahko njena šibkost, celo razdeljenost, oslabila njeno moč navznoter in navzven," je Pahor v diplomatskem jeziku posvaril vlado, naj s svojim približevanjem in podporo državam višegrajske četverice ne gre predaleč. Predsednik republike upa, da bosta Nemčija in Francija tako kot še vedno doslej poiskali rešitve za izhod EU iz zastoja in okrepili enotnost, Slovenija pa bi morala biti zraven.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
