Luka Mlakar
Novelo so podprli vsi prisotni poslanci koalicijskih strank Svoboda, SD in Levice. Nasprotovali so ji v opozicijskih NSi in SDS, je pa novelo podprl poslanec SDS Danijel Krivec. Novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki so jo v parlamentarni postopek vložili poslanci Gibanja Svoboda, določa preoblikovanje dopolnilnega zavarovanja in njegov prenos v obvezno zavarovanje v obliki plačil obveznega zdravstvenega prispevka v enotnem fiksnem znesku 35 evrov mesečno. Začetek izvajanja novele zakona so nedavno s sprva predvidenega prvega septembra premaknili na prvi januar 2024, v novelo zakona pa so med drugim vključili tudi proračunsko varovalko v višini do 240 milijonov evrov.
Kordiš jeseni pričakuje pogovore o progresivni lestvici
Po oceni koalicije gre pri ukinitvi oziroma preoblikovanju dopolnilnega zavarovanja za zgodovinski trenutek. "Danes se je zaključilo delo zakonodajnega telesa, zdaj pa je prva naloga vseh, ki se jih zakon tiče, da se dejansko organizirajo do konca leta, da se začne s 1. januarjem 2024 pobirati obvezni zdravstveni prispevek, kot smo ga danes sprejeli. To je tudi eden od korakov celovite zdravstvene reforme, ta ostaja prioriteta. Delo se še ni zaključilo in se mora nadaljevati optimistično, še bolj odločno in tudi učinkovito," je dejala poslanka Svobode Tamara Kozlovič. Da gre pri preoblikovanju dopolnilnega zavarovanja za zgodovinski trenutek, se je strinjal tudi poslanec Levice Miha Kordiš, ki je poudaril, da si v Levici že devet let prizadevajo za odpravo dopolnilnega zavarovanja. Po njegovih besedah so v koaliciji danes dopolnilno zavarovanje uspešno "nacionalizirali", jeseni pa se bodo morali pogovoriti, kako ga bodo dokončno ukinili.
"O ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja se lahko pogovarjamo šele takrat, ko ga nadomesti solidarna javna dajatev, da vsak prispeva po svojih zmožnostih. Ta akcija nacionalizacije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je uspešno prerezala popkovino med komercialnimi zdravstvenimi zavarovalnicami in financiranjem našega zdravstvenega sistema," je dejal Kordiš in izrazil pričakovanje, da se bodo v vladni koaliciji o progresivnem plačevanju novega obveznega zdravstvenega prispevka začeli pogovarjati že jeseni, dogovor pa da bo sklenjen do konca leta. Da je današnji dan lahko kvečjemu "zgodovinski dan prevare", pa je poudarila poslanka NSi Iva Dimic: "Vsem, ki danes plačujejo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, se je obljubljalo, da se bo to ukinilo, vendar pa vidimo, da se to dejansko prelaga iz levega v desni žep. Še več, vsako leto se bo več plačevalo, ljudje pa bodo za več vplačanih sredstev pri politiki, ki jo vodi ta vlada, imeli manj pravic."
Bešič Loredan: To smo naredili, da bi zaščitili ljudi
Rezultat današnjega glasovanja v državnem zboru ni bil vprašljiv. Kozlovič je v imenu predlagateljev novele poudarila, da je realizacija celovite zdravstvene reforme nujen korak v smer zagotovitve učinkovitega, modernega, pravičnega in solidarnega zdravstvenega sistema. Po njenih besedah morajo v vladni koaliciji narediti vse, kar je v njihovi moči, da preprečijo morebitno poslabšanje položaja pacientov. Kozlovič je poudarila, da so se nemudoma odzvali na pomladansko napoved povišanja premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja s strani komercialnih zavarovalnic: "V času vedno višjih zneskov, ki jih namenjamo zdravstvu, ter ko se pacienti soočajo z težjo dostopnostjo do zdravstvenih storitev in daljšanjem čakalnih dob, vsakršen dvig stroškov na račun zavarovancev nedopusten."
Po njenih besedah so si v vladni koaliciji zadali cilj, da do konca leta 2024 pripravijo celovito prenovo financiranja zdravstvenega sistema, ki bo vsebovala tudi preoblikovanje "nepravičnega in neučinkovitega" dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Glede na pretekle napovedi komercialnih zavarovalnic smo svoje aktivnosti pospešili, je dodala Kozlovič: "Danes obravnavana novela res ne prinaša celovite sistemske rešitve, a ne glede na to je treba nekje začeti spremembo. Veseli nas, da bomo po dvajsetih letih s skupnimi močmi končno premagali Goljata." Zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan je prav tako poudaril, da so se za preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja odločili, da bi zaščitili ljudi: "Po predvidenem sprejemu zakona lahko kot skrbnik zdravstvenega sistema rečem, da smo odprli vrata iskanju konsenza za celovito financiranje zdravstvenega sistema, za katerega smo se koalicijske partnerice zavezale, da bomo to uredili do konca leta 2024, in da bomo od prvega januarja 2025 imeli jasno, transparentno in dolgoročno vzdržno financiranje zdravstvenega sistema."
Muršič: Košarica obstoječih pravic bo ostala enaka
Preoblikovanje dopolnilnega zavarovanja so podprli tudi v Levici in SD. "Obstoj dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je ena izmed treh ključnih oblik, kako se slovenski zdravstveni sistem privatizira. Če vam je bližje ta izraz, lahko rečemo, da gre za eno od treh ključnih oblik legalizirane korupcije. Nekoliko konkretneje, pa je dopolnilno zdravstveno zavarovanje že zadnjih 20 let trn v peti državljankam in državljanom iz dveh temeljnih razlogov. Zato, ker je neučinkovito in nepravično," je dejal Kordiš.
Po njegovih besedah bo dopolnilno zavarovanje dejansko ukinjeno šele, ko bo preneseno v obvezno zavarovanje in ko ga bodo nadomestili s solidarno obliko prispevka. "Kot socialisti seveda pričakujemo, da se bomo takoj v jeseni v koaliciji zbrali okoli prve točke dnevnega reda, ki je, da projekt dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja nadaljujemo in da gremo dalje iz nacionalizacije v njegovo likvidacijo," je dodal Kordiš. Poslanka SD Bojana Muršič je povedala, da se z novelo zakona končno odpravlja ločeno dopolnilno zavarovanje: "Socialni demokrati smo si kot cilj zastavili, da košarica obstoječih pravic ostane enaka in da združeno zavarovanje krije vse storitve, ki jih je doslej krila kombinacija tako obveznega kot dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Z amandmaji vlade so se izrecno zavarovale pravice s področja reproduktivnega zdravja in svetovanja pri načrtovanju družine, nobena pravica iz zdravstvenega zavarovanja tako ne bi smela biti okrnjena."
Dimic: Pohlep in kontrola nad denarjem sta jih zaslepila
V opozicijskih SDS in NSi so medtem opozorili, da pot, ki jo je ubrala koalicija, ne prinaša nobenih izboljšav za ljudi in delovanje zdravstvenega sistema, temveč kvečjemu po nepotrebnem dodatno obremenjuje javne finance in viša stroške ljudem. "Ne gre za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, gre za preoblikovanje v obvezno zdravstveno zavarovanje. Po letu dni te vlade lahko ugotovimo, da je stanje na področju zdravstva bistveno slabše kot pred letom dni, pa ni treba, da to ugotavlja opozicijska poslanska skupina, ampak predsednik strateškega sveta pri predsedniku vlade za področje zdravstvenega sistema dr. Erik Brecelj," je poudaril poslanec SDS Zvonko Černač in dodal, da poteze vlade in ministra za zdravje vodijo v razgradnjo namesto v krepitev javnega zdravstva.
"Ta novela zakona ljudem ne prinaša popolnoma, popolnoma ničesar, ne prinaša boljših storitev, ne odpravlja čakalnih vrst in ne rešuje bistvenih problemov zdravstvenega sistema," je še dodal Černač. Da se izdatki za zdravstvo povečujejo že nekaj let, kar pa se ne odraža v boljši dostopnosti do zdravstvenih storitev, je dejala tudi Dimic: "Preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek v višini 35 evrov, ki se bo lahko letno usklajeval, beri dražil, se je vlada lotila brez izračunov. Lahko rečemo, da sta jih pohlep in kontrola nad denarjem, ki so ga ljudje vplačevali v prostovoljno zavarovanje, povsem zaslepila."
