Dr. Leon Cizelj: Jedrska elektrarna ni jedrska bomba

Vojna v Ukrajini sproža med evropskim prebivalstvom preplah tudi zaradi morebitne jedrske nesreče. Zaradi ruskega obstreljevanja je izbruhnil požar v enem od objektov na območju največje evropske jedrske elektrarne v Zaporožju, ki jo je zavzela ruska vojska.

Vodja odseka za reaktorsko tehniko na Institutu Jožef Stefan dr. Leon Cizelj, ki se med drugim raziskovalno ukvarja z vprašanjem varnosti jedrskih objektov, ne verjame, da bi lahko prišlo v konkretnem primeru do nevarnejše situacije ali možnih izpustov: "V tem trenutku se je zadeva z vidika jedrske varnosti umirila in ni v jedrski elektrarni v Zaporožju nobenih resnih možnosti, da bi se karkoli zgodilo." Cizelj pojasnjuje, da elektrarno še vedno upravlja ukrajinska posadka in da je praktično nemogoče, da bi Rusi s sabo pripeljali svojo posadko za upravljanje jedrske elektrarne. Prav tako posadka zelo težko zapusti jedrsko elektrarno, saj je nikoli ni možno povsem izklopiti, še pojasni Cizelj. "Lahko ustavimo verižno reakcijo, ampak se potem pojavi nekaj, čemur se reče zaostala toplota. Ta je razmeroma visoka in je recimo stalila reaktor v Fukušimi. Zato je treba v elektrarni venomer skrbeti za hlajenje, zaradi česar mora biti posadka vedno prisotna. Ta posadka mora tudi poznati delovanje elektrarne. Člani posadke in njihove družine tudi sicer običajno živijo v bližnjih mestih, zato jim je verjetno tudi zasebno v interesu, da nadaljujejo svoje delo, saj je malo verjetno, da bi evakuirali celo mesto."

Rusi elektrarne zavzemajo iz strateških razlogov

Kako pa so sicer proti vojaškim napadom in drugim nevarnostim zavarovane jedrske elektrarne? "Jedrska elektrarna v nobenem primeru ni jedrska bomba. Torej ni mogoče, da bi Rusi razmišljali o tem, da bodo tam podkurili in da bo elektrarna eksplodirala kot jedrska bomba. Jedrske elektrarne so hkrati tudi bunkerji, v njih je zelo veliko betona zaradi nevtronskega sevanja, s čimer ščitijo tudi lastno posadko. Zmožne so vzdržati tudi padec letala," pravi Cizelj in doda, da so bile po terorističnem napadu v New Yorku 11. septembra 2001 izvedene dodatne študije, ki so pokazale, da so vse jedrske elektrarne sposobne preživeti tudi padec letala. "Tudi vojaški napad, ki bi elektrarno resno poškodoval, bi moral biti izrazito močen in usmerjen. Če bi pri tem uporabili takšno vojaško silo, ki bi bila primerljiva s silo cunamija v Fukušimi, bi lahko povzročili največ takšne posledice kot pri nesreči v Fukušimi, kjer pa ni zaradi sevanja nihče umrl. Tudi če bi se pojavilo sevanje, bi bilo to nevarno samo v neposredni bližini objekta." Ruska vojska elektrarne zavzema predvsem s strateškega vidika, povezanega z nadzorom nad energetsko oskrbo države, pravi Cizelj. "Elektroenergetsko situacijo v državi bi lahko pokvarili tudi s tem, da bi podrli daljnovode, ki jih je praktično nemogoče obraniti, kar bi bilo bistveno lažje kot zavzeti jedrsko elektrarno. Očitno torej načrtujejo, da bodo kasneje še potrebovali električno oskrbo, zato so iz taktičnih razlogov zavzeli elektrarno."

Šef mednarodne jedrske agencije bi šel v Černobil

Ob dogajanju v Ukrajini so se odzvali tudi v Mednarodni agenciji za jedrsko energijo (IAEA). Kot je povedal generalni direktor IAEA Rafael Mariano Grossi, je po informacijah, ki so jih dobili od ukrajinskega regulatorja in uprave jedrske elektrarne v Zaporožju, projektil, ki ga je izstrelila ruska vojska, zadel stavbo na območju elektrarne, ki pa ni del reaktorske stavbe, temveč objekt, namenjen urjenju zaposlenih. Izstrelek je sprožil požar, pogasila pa ga je lokalna gasilska brigada. Grossi poudarja, da varnostni sistemi, povezani s šestimi reaktorji v elektrarni, pri tem niso bili poškodovani in da ni prišlo do izpustov radioaktivnega materiala. Tudi tamkajšnji sistemi za merjenje stopnje sevanja še naprej neovirano delujejo. Od šestih reaktorskih enot v elektrarni trenutno samo ena deluje na 60 odstotkih zmogljivosti. Ena od enot je bila v času napada zaustavljena zaradi vzdrževanja, dve enoti sta v postopku nadzorovanega in varnega izklapljanja, dve enoti pa sta že doslej delovali kot rezervi pri nizki obratovalni moči. V napadu sta bila poškodovana dva člana varnostnega osebja v elektrarni.

Grossi izpostavlja, da je fizična integriteta jedrskih objektov eden osnovnih pogojev, ki ne smejo biti nikoli spodkopani za varno delovanje jedrskih objektov. Ob napadu v Zaporožju je torej padel eden osnovnih postulatov varnosti jedrskih objektov. Zaradi tega je Grossi Ukrajini in Rusiji že predlagal, da delegacija IAEA z njim na čelu čim prej odpotuje v Černobil, kjer bi se sestala s predstavniki obeh strani, s katerimi bi zagotovili, da osnovni kriteriji za delovanje jedrskih objektov ne bi bili ogroženi v času vojne. "Moja iniciativa nima nič opraviti s političnim vidikom krize, za to nimam nobenih pooblastil," ob tem poudarja Grossi. Povedal je še, da elektrarno v Zaporožju upravlja izključno ukrajinska posadka, medtem ko je tudi sam potrdil, da je območje elektrarne, enako kot v Černobilu, pod nadzorom ruske vojske. Odhod v Černobil bi bil po besedah Grossija v diplomatskem smislu bolj učinkovit kot sestanek na drugi lokaciji. Tudi iz Uprave RS za jedrsko varnost, katere strokovna skupina spremlja dogajanje v Zaporožju, so sporočili, da dogodek nima vplivov na ozemlju Slovenije.

V Černobilu so se razmere umirile

Ukrajina ima sicer 15 jedrskih reaktorjev v štirih elektrarnah. V Černobilu, ki je znan po katastrofalni nesreči v tamkajšnji jedrski elektrarni leta 1986, ni več delujočih jedrskih reaktorjev. Kot pojasnjuje predsednik Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije dr. Tomaž Žagar, v Černobilu ni več niti jedrskega goriva. Pred dnevi so sicer na območju Černobila zaznali povišano stopnjo sevanja. Žagar pojasnjuje, da je ta posledica premikanja vojaških enot v černobilski coni, ta je namreč na najkrajši poti od belorusko-ukrajinske meje do Kijeva, zaradi česar se je dvignil radioaktivni prah, ki je tam prisoten, a se je že polegel, s tem pa tudi sevanje. Nekateri poznavalci opozarjajo tudi na vprašanje varnosti dveh reaktorjev v jedrski elektrarni Rivne na severu države; gre za starejša 440-megavatna reaktorja iz začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja, katerih struktura se nekoliko razlikuje od novejših jedrskih elektrarn. "Pri teh elektrarnah tako imenovani zadrževalni hram ni zgrajen v obliki betonske kupole, prav tako je nekoliko manjši, a obrati te elektrarne imajo tudi manjšo moč. Tovrstne elektrarne z varnostnega vidika niso bistveno slabše, konec koncev delujejo tudi na Madžarskem in Slovaškem ter so prestale vse evropske varnostne preizkuse," še pojasni Žagar.